Pa spet diham tale mariborski zrak po petih dneh in morem rečt, da mi je bil tisti gorski, sicer hladen, bolj všeč. Iz vseh strani obdana z gorami, gozdovi, travniki sem se počutila prav sproščujoče. Pa še skozi umetnost sem se lahko izlivala :), čeprav je bilo vse bolj tako bolj na pol. In vendar zelo zanimivo. Če bi bilo zraven še nekaj oseb, ki sem jih pogrešala bi lahko tam ostala za zmeraj. No pa če bi nekaj oseb izvzela, torej v večini profesorje.

Prva dva dni so se vsi bolj ali manj pritoževali, da je dolgčas, predvsem zaradi vremena, ker smo bili preprosto zaprti. Kasneje, ko se je vreme izboljšalo smo začeli delati še kaj drugega kot hranjenje, spanje in poležavanje. Izvajali smo razne predstavitve, ki so se izkazale za prav zabavne. In tudi pohodi po bližnjih hribovjih so mi dobro deli. Ugotovila sem da je to tisto kar si želim. Sproščujoč tek po naravi :).. In spet sprejela odločitev, da bom to počela večkrat.



Ena slika, ki sem jo posnela takoj ko smo prispeli na vrh:

Kot v pravljici :). Samo bolj toplo bi moralo bit.

Tudi večeri so bili zabavni, čeprav smo imeli policijsko uro. Še za wc :). Zbral se je super del razreda. Čeprav sem nekatere pogrešala. Pa fajn je bilo, ker so bili razredi pomešani. Vse te stvari, ki se jih v nedeljo sploh nisem veselila. Še dobro da nisem ostala doma :).

Pa je (minil) zadnji dan prijetnih poletnih počitnic. Že desetič. A tokrat je drugače. Dolgčas mi je.. pa vendar se ne veselim niti malo. Lahko bi vsak dan tako lenarila in se dolgočasila. Niti najmanj me ne veseli misel na.. Čeprav me je zmeraj na koncu. Kaj hočemo. bom preživela. Verjetno :).

Sploh ne morem dojet, da je zares minilo. Samo čakam da me bo kdo zbudil in bomo še vedno julija.

Upam lahko, da bo letos bolje. Da bom z veseljem zjutraj vstajala, se zabavala pri urah in ne bo naporno. Da bo konec tistih pogledov..

Ne vem niti kaj bom imela oblečeno, pa je že skoraj jutri. Če vreme ni več niti poletno :'.

Spreminjam se.

Sem pa naredila tudi nekaj dobrega med počitnicami. Prvič sem služila denar z lastnimi rokami :) (no drugič, če štejm nekaj malega zraven).

Ob vsem tem sem prav zrastla. Spoznala veliko različnih ljudi. Se utrdila. Preživela naporne in zabavne trenutke. Se zavedala, da tudi sama zmorem marsikaj. Se zavedala svoje samostojnosti. Dobila motivacijo za učenje, da bom kaj več kot le delavka. Hvala Henkel :).

Prijetno je bilo..