Počitnice!

Jah.. jutri je že polovica za nami. Škoda. Vikend je šel tako počasi in prav uživala sem v počasnem minevanju. Predvsem pa je bil čas čakanja in ta vedno tako mineva. Zdaj pa je že torek.. dobre stvari hitro minejo. Ampak jutri je vvitch dan :).. nekaj kar sem dolgo čakala. In tudi velike zabave na ta dan. Čudovito! (No mogoče pa ne smem pričakovat preveč, ker potem ne bo tako čudovito...)
Za kasnejše dni pa niti nimam načrtov, verjetno bo vse v stilu počivanja. Verjetno :).
Ampak če bi se mi uresničile želje..

Sir v naslovu pa upam da vsi vedo, že dolgo ne pomeni več tistega sira, ki je nekoč. Tistega, čarovnica ne potrebuje več :).

Grozen je občutek, ko veš da si zasledovan in da tista oseba, ki te zasleduje tega niti ne skriva. Nasprotno, prav pokaže da gre namerno v tvoji smeri. Še huje je, če je nekdo ki že zgleda tako čudno, da te kar zmrazi.

Že od nekdaj mi je misel na neko zasledovanje ali še huje zalezovanje strašljiva. Nikakor se ne moreš izognit tisti osebi in prav preganja te.

No na srečo je moja pot iz šole dokaj kratka. Pa vseeno ni prijetno če se nekdo ves čas vozi s kolesom počasi za teboj in ko te prehiti in je že malo pred tabo se ustavi in te počaka.. Pa to ni najhuje, to sem še ignorirala.. Vprašanj pa ne moreš ravno ignorirat.. Na srečo se je prikazala moja ulica in tista oseba je vozila pred mano, ter nadaljevala brez da bi zavila v mojo ulico- najbrž ni vedel da živim tam.. in ko je že toliko naprej srečno smuknem v ulico. Mislim, da sem rešena, nakar se spet prikaže za mano. Neverjtno! Malo prej pa je nadaljeval pot drugje. Take muke že dolgo nisem doživela. In na srečo so se vrata hitro odprla, ker koliko sem videla je želel tudi vstopiti.

Eni ljudje so bolani! Za pot v šolo pa bom izbrala drugo pot, na žalost samo je tale najbolj prometna, torej naj bi bila najbolj varna.

Je to, kar čutim, ljubezen? Ali enost, ki presega celo ljubezen? Kajti ljubezen je človeško čustvo, tisto, kar čutim zdaj, pa je onkraj vsega zemeljskega. Preveč popolno je, da bi se ga domislili smrtniki. Isa je namreč z menoj, in ko mi obraz odreveni in pritečejo solze, vidim le njega. Smej se. Joče. Objema me in šepetava, medte ko se dogorevajo sveče.
»Kako te pogrešam,« rečem kamnu. »Boš prišel k meni v sanjah?«
Čeprav ne dobim odgovora , vem, da bo. Alah je nemara res vzel Isovo telo, toda v resnici ni odšel. Včasih ponoči govoriva; pogovarjava se o najinem Tadž Mahalu, o najinem otroku. Še vedno mi pravi Lastovka.
Z rokami se dotaknem marmorja in spet začutim Iso. Tukaj je. Mati sedi z njim, pa tudi Dara in oče. Tudi Ladli čutim. Dobro so razpoloženi in mladi so kot letni časi. Kmalu se jim bom pridružila..
Mnogi se bojijo smrti. Toda jaz se je ne. Kajti okusila sem enost, ki ji pravimo ljubezen. Smrt je ne more ukrasti. Niti skaliti.
Ne, svojo ljubezen bom vzela s seboj, kamorkoli bom odpotovala.
In vzdržala bo.

trikrat obkrožim hudičev stolp

življenje potunkam do koralnega grebena

po zabrisanih sledeh potujem do delte

v črno mesto tujega imena

in nikjer ni tvojega ostrega pogleda

še tam ne, kjer dolino sol razjeda

ker zaradi tebe vem

kako je, če izginjaš

ker zaradi tebe vem

kako je, če smeh v solze spreminjaš

z dlani je sapa odnesla nasmejane misli

grde še vedno stiskam v pesti

vse, kar je ostalo, je ta rumeni kamen

razpokan spomin in sončni pramen

in nikjer ni tvojih nevarnih besed

še tam ne, kjer ponoči poka led

ker zaradi tebe vem

kako je, če izginjaš

ker zaradi tebe vem

kako je, če smeh v solze spreminjaš

zgradila si bom grad na vrhu tega hriba,

ki sem ga naredila iz ruševin tvojega mesta

-------

Škoda da tako hitro minevajo lepi dnevi..

Ponovno

Ne pišem najbolj redno, ampak zadnje čase imam misli polne drugih stvari pa preprosto pozabim :). Pravzaprav sem se na blog spomnila danes, ko smo pri slovenščini reševali neko anketo in se je ta beseda pojavila v enem izmed odgovorov. Torej je bila anketa dobra iz dveh razlogov; da je šlo kar nekaj ure in da ne bom več zapotavljala Čarovnice in sira :).
------------------

Zanima me, če se vsi bratje in sestre, ko so starejši in nekaj časa ne živijo skupaj, oddaljijo. Si ne povedo več vsega v obraz in postanejo fini drug do drugega. Pravzaprav me skrbi da je tako, čeprav sva si z bratom obljubila da si bova vedno povedala po resnici, pa naj bo še tako kruta. Saj si sedaj tudi :). In res nočem da se to spremeni.
Naprimer ateja je sestra postrigla na njemu zelo nevšečno frizuro (saj je sam kriv, kaj pa je pustil :)) in ji ni rekel ničesar. Pomoje se ji je še zahvalil.
Jaz vem, da tega sedaj ne bi storila.. kaj pa kasneje? Bomo videli :).
------

No pa ena pesem.. zelo lepa :)

http://www.youtube.com/watch?v=SPUJIbXN0WY


..And in this crazy life, and through these crazy times
It's you, it's you, You make me siiiing.
You're every line, you're every word, you're everyyything.

Zatonil je že mesec,

gostosevci z njim,

polnoč je, prešla je ura,

jaz pa sama spim.

sapfo