Po mojih sanjah bi lahko napisali knjigo. Sicer nič posebnega, pa vendar ne morem verjeti do kot vse seže moja domišljija.
Knjiga bi se našla v knjižnici pod spomini, ali čem podobnim. Čeprav niso moji spomini. Mene vbistvu sploh ni bilo. Bilo je nekje daleč in jaz sem samo opazovala. Večino časa.
(Nekje vmes se sicer pojavim, kako prjateljico opozarjam da so moški v tisti državi nevarni -). No in potem spet zgodba teče naprej.
Gledala sem družino kako raste in kako se lahko obdrži zveza iz različnih kultur. Kako so se selili in kaj so si ustvarili. Kdo jim je želel dobro in kdo ne. Kdo so bili njihovi prijatelji.. Kakšno delo so opravljali.. Kako so rastli otroci.. Torej vse. Razen tega ne vem, kako jim je bilo ime.
Škoda da ni bilo nekega zaključka, ker je zvonila ura.. upam pa da teh sanj ne bom pozabila. Prav zanimivo je bilo, kot ob branju dobre knjige.
------------
Ni komentarjev:
Objavite komentar