Za božič si najbolj želim,da bi čutila to, kar sem čutila prej. Komaj zdaj vem da je to bilo dovolj, ko se mi zdi da tega več ni..

Da bi bila oba srečna =*

(Now I'm with you, I'm close to tears

'Cause I know I'm almost here)

Only almost here

oprosti

Koooneec!

Zdelo se mi je že, da ne bom nikoli dočakala tega dne. Oz današnjega popoldneva.. konec stresa.. Za letos :).

No malo me še obremenjuje to kaj bom komu podarila za božič, ki je že čez dva dni! Ja super.. vse zadnji dan. Danes sem samo v dveh trgovinah stala malo dlje na blagajni in mi je že postajalo slabo. Napor!

Joj pa še to.. Prijavila sem se na krvodajalsko akcijo. Kje sem imela glavo? Ne vem.. mogoče pri onih bolanih, ki rabijo kri, ampak v resnici bolj pri tem, da imam tisti dan prosto. Če preživim seveda. Ampak ne bom.

Bleh..

En dan bi rada bila navidna.
Da bi videla kaj počneš..
En dan bi rada brala misli.
Da bi vedla o čem razmišljaš..
Za en dan bi rada bila moški.
Da bi lahko razumela..

Moja misel, to sem jaz: zato se ne morem ustaviti.

Bivam, ker mislim...,

in ne morem preprečiti, da mislim.

(Paul Sartre)

tú me quieres :)

If I were a boy

If I were a boy
I think I could understand
How it feels to love a girl
I swear I’d be a better man.
I’d listen to her
Cause I know how it hurts
When you lose the one you wanted
Cause he’s taken you for granted
And everything you had got destroyed
--
But you’re just a boy
You don’t understand
How it feels to love a girl someday
You'll wish you were a better man
You don’t listen to her
You don’t care how it hurts
Until you lose the one you wanted
Cause you’ve taken her for granted
And everything you have got destroyed

But you’re just a boy...

Takšen kot iz sanj..

Največji grešniki smo v sanjah...

Mogoče pa niso vsi :)

Popelji me..

Michael O'Neill: Kimmy says if you love someone you say it, you say it right then, out loud. Otherwise the moment just...
Julianne Potter: Passes you by...
Michael O'Neill: Passes you by...

Katie: That's not why I'm saying Chow Funs. Funs, I'm saying Chow Funs because we're an us. There's a history here, and histories don't happen overnight. In Mesopotamia or Ancient Troy there are cities built on top of other cities, but I don't want another city, I like this city. I know what kind of mood your in when you wake up by which eyebrow is higher, and you know I'm a little quiet in the morning and compensate accordingly, that's a dance you perfect over time. And it's hard, it's much harder than I thought it would be, but there's more good than bad and you don't just give up! And it's not for the sake of the children, but God they're great kids aren't they? And we made them, I mean think about that! It's like there were no people there, and then there were people and they grew, and an an an I won't be able to say to some stranger Josh has your hands or remember how Erin threw up at the Lincoln Memorial And I'll try to relax, let's face it, anybody is going to have traits that get on your nerves, I mean, why shouldn't it be your annoying traits, and I know I'm no day at the beach, but I do have a good sense of direction so I can at least find the beach, which isn't a weakness of yours, it's a strength of mine. And God your a good friend and good friends are hard to find. Charlotte said that in Charlottes Web and I love how you read that to Erin and you take on the voice of Wilber the Pig with such dedication even when your bone tired. That speaks volumes about character! And ultimately, isn't that what it comes down too? What a person is made of? That girl in the pin helmet is still here 'bee boo bee boo' I didn't even know she existed until you and I'm afraid if you leave I may never see her again, even though I said at times you beat her out of me, isn't that the paradox? Haven't we hit the essential paradox? Give and take, push and pull, the yen the yang. The best of times, the worst of times!I think Dickens said it best, 'He could eat no fat, his wife could eat no lean', but, doesn't really apply here does it? What I'm trying to say is, I'm saying Chow Funs because, I love you.

"Če bo šlo tko naprej, se stalil bo led, pa bo moral plavat znat cel svet."

Adi Smolar - Ljudje pa pravijo

Izberi si luno za cilj, in če boš zgrešila,

boš še vedno pristala med zvezdami.

P.S. Ljubim te ...

Kako si?

"Je vse v redu, Holly?" Sharon jo je objela čez ramena.
Holly je zavzdihnila. "Vsakič, ko me kdo to vpraša odgovorim ´vredu sem, hvala´, vendar to ni res. Si ljudje zares želijo vedeti, kako si, ko te vprašajo, ali so samo vljudni?"
Holly se je nasmehnila. "Ko me bo naslednjič soseda vprašala, kako sem, ji bom odgovorila, da najlepša hvala, vendar žal nisem najbolje. Da sem potrta in osamljena. Jezna na ves svet. Da sem ji nevoščljiva za njeno popolno družinico, da pa nič ne zavidam njenemu možu, ker mora živeti z njo. Potem ji bom povedala, da imam novo službo in da sem spoznala veliko ljudi; da se poskušam postaviti na noge, vendar ne vem, kako naprej. Povedla ji bom še, kako me spravljajo ob živce ljudje, ki pravijo, da čas zaceli vse rane, ker po drugi strani govorijo tudi, da ljubezen zori s časom, kar me bega, ker to pomeni, da dlje kot Gerryja ne bo, bolj ga bom pogrešala. Povedala ji bom, dase rane sploh ne celijo in da imam vsako jutro, ko se zbudim v prazni postelji, občutek, da mi je nekdo v rane nasul soli."
Holly je globoko zajela sapo. "Potem ji bom povedala, kako pogrešam moža in kako nesmiselno se mi zdi živeti brez njega. Pojasnila ji bom, da me življenje brez njega sploh ne zanima in da komaj čakam svoj konec, da se mu pridružim. Najbrž bo kot vedno rekla le ´dobro´, poljubila moža v slovo, sedla v avto, odpeljala otroke v šolo, šla v službo, prišla domov, pripravila večerjo in z možem skočila v posteljo, medtem ko se jaz v vsem tem času ne bom mogla odločiti niti, kakšne barve bluzo naj oblečem za službo. Kaj praviš?"

Še dobro da sem včasih optimistična. Res je bolje. Bil je sicer tak malce grenek, ampak na trenutke res zabaven dan.
Na žalost je odpadlo predavanje o globalnem segrevanju, ampak jaz se vseh teh resnic že dobro zavedam, tako da bom tudi brez tega prijazna do okolja :).
Po eni strani je dobro, da je odpadlo, ker je bilo res fajn videt sestrično, ki je sicer niti nisem prepoznala, dokler me ni pozdravila. Če je čisto drugačnaa. Pa še takega fajnega ježka ima.. tak kar ne bi spustila teh lask :). Sploh ker ne poznam veliko ljudi s kratkimi lasmi, ki bi jim lahko šarila po glavi. Morem pa rečt ljudi, ker imajo takorekoč vsi (pametni, lepi :)) fantje dolge lase, kar je bilo včasih bolj redko. Ampak ne pravim, da nekaterim ne pristajajo kratki.

Malce smo poležavale v Čajeku, kjer je Lu še Majini sestri opisala svoje čudne navade. (Če dolgo pritiskaš, te tak strese.. :)). Kakorkoli.. Vsakemu nekaj, kajne :)
Potem pa smo še gledale malce poskočnega plesa.. Zanimivo, malo me je kar zamikalo. Ampak to ni zame.

Fajn..

Dobro in slabo

Po današnji telovadbi v šoli, sem se spet malce navdušila nad jogo. Saj nisem nikoli čisto izgubila navdušenja, samo malce sem se polenila in se izgovarjala da nimam časa. Pa še pri pilatesu so bolj vidni učinki.

No.. malce smo se sproščali in se polnili z energijo, kar se mi niti ne pozna preveč. Nina nam je narekovala naj se spomnimo dobrih in slabih stvari v tem dnevu. Ko smo bili pri dobrih stvareh sem se res trudila in brskala po spominu.. In na koncu žalostno ugtovila da se ne spomnim niti enega tak zares dobrega trenutka v tem dnevu. Ko smo bili pri slabih stvareh pa je bilo veliko lažje. Pa saj ne, da bi bili res sami slabi trenutki.. pač tako bolj medli in brez pomena.

Potem naj bi te slabe spremenili v dobre. Sama nisem našla nobene dobre rešitve.

Ampak glede na to, da sem večino časa optimistka.. Bo že -).

Vzemimo za primer naša telesa. Prepričan sem,

da so sestavljena iz mirijad in mirijad neskončno

majhnih posameznikov, ki vsak zase predstavljajo

življenjsko enoto, in da te enote delujejo v vodih -

ali v rojih, kot jim raje rečem - ter da te neskončno

majhne enote večno živijo. Ko umremo, se ti roji enot,

prav tako kakor roj čebel, da tako rečemo, zatečejo drugam

in delujejo naprej v kakšni drugi obliki ali okolju.

(Thomas Edison)

Lahko bi mu rekli čudež, zaradi tega kako popolno delčki drug drugega dopolnjujejo.

Spoštujmo ta čudež.

NIKOLI

Nikoli nisem videla jutra,
dokler nisi ostal vso noč.
Nikoli nisem videla prave teme,
dokler se nisi obrnil proč.
Pogrešala nisem doma,
dokler nisi stran odšel.
In nikoli slišala pesmi,
dokler je nisi ti z menoj zapel.

Nikoli nisem bila tako mogočna,
kot sem bila lahko s teboj.
Nikoli spala tako globoko,
kakor da že vse je zdavnaj za menoj.

Nikoli poznala stvar do konca,
tudi tokrat je tako.
Vedno se boš bal prevelike sreče,
da te ne bi raztrgalo.

Nikoli nisem videla srca,
dokler mi nisi utegnil tvojega ukrasti.
In nikoli videla solze,
dokler tvoja ni in ni hotela pasti.

Nikoli nisem videla jutra,
dokler se nisi obrnil proč.
Nikoli nisem videla prave teme,
dokler nisi ostal vso noč.
Pogrešala nisem doma,
dokler nisi stran odšel.
In nikoli slišala pesmi,
dokler je nisi ti z menoj zapel.

avtor nevemvečkdo :)

Res se je težko odločiti, kateri je tisti pravi poklic zate. Nekateri pa to že ves čas vedo in res bi bila rada med njimi.

Tudi jaz sem bila takorekoč prepričana.. do petka, potem pa sem poslušala kaj in koliko bom pravzaprav mogla delat in razmišljala koliko truda bi mogla vložit.. dvomim da imam moč za to in da mi je res do tega. Če ne bi ves čas omenjali koliko je treba delat si mogoče ne bi kar premislila :). Sicer pa če ne bom našla nič drugega, bom poskusila v tej smeri.

Prav naporen je bil ta informativni dan. Po neprespanem tednu cel dan hoditi po mrzli Ljubljani.

Drugače pa je bilo kar zanimivo. Sicer mi je Maribor veliko bolj všeč. Bolje manjše in na enem mestu.. vsaj v tem primeru :).

Saj pa sem rekla da bom študirala matematiko :) (tako da me ne rabi skrbet).. no v osnovni šoli sem razmišljala o tem, ampak ni važno :).

Mogoče pa bom nekoč imela svojo pisarno v kateri bo kavč za paciente in en stol nasproti zame.. vsaj tako si jaz predstavljam vse skupaj. In mu bom dala risbo s packo ter vprašala kaj vidi :).

Mogoče pa bom psihologinja..

Sodoben človek

Zagotovo živite v 21. stoletju, če...

1. Slučajno ste vnesli svoj 'pasword' v mikrovalovko.
2. Že leta niste igrali pasjanse s pravimi kartami.
3. Imate seznam 15 telefonskih številk od tega 3 članov svoje družine.
4. Osebi, ki sedi poleg vas, pošiljate e-maile.
5. Niste v stiku z družino in prijatelji, ki nimajo e-maila.
6. Pakirate pred svojo hišo, vzamete v roke mobilni telefon in pokličete,
ali je kdo doma, da vam pride na pomoč in odnese vrečke iz avtomobila.
7. Vsak oglas na TV-ju ima elektronski naslov na dni ekrana.
8. Če stanovanje zapustite brez mobilnega tlefona,
ste popolnoma panični (pred tem ste brez njega zdržali mnogo let) in se morate vrniti.
10. Ko zjutraj vstanete, najprej preverite internetne stvari,
še preden popijete kavo.
11. Med tem ko berete to, prikimavate in se smejite.
12. Tako ste zaposleni, da sploh niste opazili, da manjka 9. točka na tem seznamu!
13. Zdaj ste se ustavili in preverili, če ta točka res manjka.
14. In smejite se! :)

Na novo?

Letos pa ne bo nič z novoletnimi obljubami. No res, da se bolje počutiš, ko si nekaj obljubiš in tisti trenutek verjameš, da boš dosegel. Ampak po pravici povedano sem mogoče vedno kak teden razmišljala na to kar sem zapisala.. kasneje pa ne več. Niti enkrat samkrat.

So želje in cilji , ki bi jih rada dosegla, vendar bodo ostale samo v mislih kot vsak drug dan v letu.

Leto se je končalo lepo, če bi se tako nadaljevalo bi bilo čudovito :). Tudi prvi dan je bil fajn.. začetek dober vse dobro.. recimo da je tak :).

Glede praznovanja se je tudi lepo izšlo, čeprav ni tako kazalo. Včasih moreš biti spontan. Bi se kar vrnila nazaj :).

Izpolnite sanje, najdite veselje in uresničite skrite želje :*