There is nothing special about me
I am just a lil star
If it seems like I'm shining brightly
It's probably a reflection of something you already are
-
I forget about myself sometime
When there's so many other around
When deep inside you feels darkest
That is where I can always be found
That is where I can always be found
That is where I can always be found
-
Just keep trying and trying
It's just a matter of timing
Though the grinding is tiring
Don't let 'em stop you from smiling
Just keep trying and trying
Sooner or later you'll find it
It's surprising how inspiring
It is to see you shining
Cause in the dark of the night you're all I can see
and you sure look like a star to me
-
There is nothing special about me
I am just a lil star
If you try to reach out an touch me
you'll see I'm not really that far
I may not be the brightest nor am I the last one you’ll see
But as long as you notice, that’s just fine with me
Everything’s just fine with me
Everything’s just fine with me

-

Just keep trying and trying...

-
There is nothing special about me
I am just a lil star
I’ve been running and jumping, but barely
Getting, getting over the bar
I plan on being much more than I, am but that's in do time
But until then I'm guilty, and being humans my crime
Being human that is my crime
Being human that is my crime

-

Just keep trying and trying...

Kako čas beži, če vedno nekaj počneš. Pa saj to je dobro.. četudi bodo ti dnevi prehitro minili. Vsaj preženem nepomembne misli :)
Včeraj ob prebiranju revije sem se zamislila.. Skoraj je ni hujše stvari od tega, da se zapleteš s poročenim moškim. Saj ne da bi se mi to v teh letih zgodilo, ampak nikoli se ne ve. Zakaj bi bila ta ženska uničevalka zakona? Če pa je res le ženska, ki ljubi preveč. In potem žena, če za to punco izve, njo obtožuje za vse. Edini krivec oziroma največji pa je mož sam. Pravzaprav vara obe. Na eni strani obljublja razvezo na drugi pa šepeta ženi v uho da jo ljubi. Potem pa ga tista punca dneve in dneve čaka, kdaj se bo le spomnil na njo. Med tem časom pa jo ubijajo misli, kaj počne v tem trenutku in to z ženo (mogoče še otroci). Ves čas je v pričakovanju kdaj se bo oglasil.. saj se ona njemu ne sme. Uničuje jo in njeno življenje.. Seveda pa nikoli ne bo zapustil žene. Četudi 'ljubica' misli, da jo ima še tako zelo rad.
Na žalost pa je takšnih primerov vedno veliko.. in vedno bodo. Sama pa močno upam da ne bom nikoli v vlogi katere od teh žensk.

(Sem razumevajoča, vendar ne naivna.)

Na tako nič kaj preveč lep dan, ko naj ne bi imela nič pametnejšega za početi, pristanem tukaj.

Zadnje dni veliko razmišljam o vseh voščilih, željah, ki ti jih izrazijo drugi za rojstni dan. Zakaj le? :)
Zanimivo kako se to z leti spreminja. Še nedolgo nazaj so mi želeli same 'petke' v šoli in temu podobno.. Takrat je bila to ena najpomembnejših vrednot. Ko so nas starši naučili, kako pomembno je zdravje, smo vključevali tudi to. Tako čez leta, ko so se začele pojavljati prve ljubezni, tudi tega nismo pozabili omeniti. Kasneje je postala ljubezen ena najpomembnejših stvari.. bila je že obsedenost-obdobje prve pubertete. Malo pozneje pa srednja šola in naše goreče želje pristati tam, kjer si najbolj želiš. Vsako leto je kaj novega in staro malo zapostavimo.
Letos pa tako en velik skok. Kot bi se v samem letu postarala za vsaj tri. Govora je seveda tudi o malo resnejših zadevah :).. Moram priznat da sem se ob enih voščilih tako nasmejala, da mi še zdaj narišejo nasmeh če samo pomislim :). Najbolj zanimivo od vsega pa je bilo, ko mi je brat zaželel, da bi imela že enkrat otroka in bi on postal stric. Med tem ni pozabil omeniti xx osebe. Še nekaj je govoril, a jaz sem ostala pri tej misli.. pa kaj še :). Rada bi se počutila mlado pa mi nekateri prav ne pustijo. Če bom v prihodnjem letu zanosila (upam da ne :)), ampak bo on glavni krivec, ker se bo uresničila ena izmed NJEGOVIH želja. Sicer pa je nekaj takšnih želja, ki si jih ne predstavljam na sebi. Kar nekaj oseb, po katerih pa jaz ravno ne hrepenim. Zlobni so :)! Ampak vseeno sem jim hvaležna.
_____________________________

Razmišljam o tem, kaj bi naredila, če bi na lotu zadela sedmico. (sanjarjenje)
Ne vem, ali naj upoštevam nasvet ali ne. (odločanje)
Fanta ima pa je v objemu drugega. Prevarantka! (sklepanje)
Na izlet gremo na Krk, dobimo se…, zraven moramo imeti… (načrtovanje)
Ta obleka je lepa. (ocenjevanje, vrednotenje)
Ta obleka je lepša kot ona. (primerjanje)
Koliko oken je v vaši sobi? (predstavljanje)
Kaj veš o klasičnem pogojevanju? (priklic)
V katero živalsko vrsto sodijo mačke? (razvrščanje)
Jutri bo lep dan. (napovedovanje)

Če bi začela pisati pred kako uro ali dvema, bi gotovo povedala, kako je lepo danes.. tako sončno in veselo. Povedala bi kako sem bila presenečena in v manjši zadregi.. zdaj pa je to še zadnje, kar polni moje misli.
Ne, nisem slabe volje. Muči me samo krivica, ki se mi zdi da se mi dogaja. V očeh enih sem res ena izmed najslabših ljudi pod soncem.. Sebe si nikoli nisem znala predstavljati kot nekoga, ki ga nekdo dejansko ne bi maral. Mogoče to zveni malce samovšečno, ampak zares. Nisem ravno počela stvari, ki bi druge lahko tako zelo motile. In še zdaj ne počnem nič takega, kar bi druge moralo zanimati. Nič od tega se jih ne tiče.. jaz se jih ne tičem. Naj mislijo, kar želijo (pa četudi ne vedo celotne zgodbe iz sploh moje strani), dokler mi kakorkoli s tem ne škodijo. Ne mislim se vsiljevat, saj je dovolj drugih, ki si jemljejo čas zame in me imajo dejansko radi. Ki me sprejmejo takšno. Občutek imam, da na koncu ne bom jaz na škodi.. sami sebi škodijo s tem, da so zapolnjeni s sovraštvom (sicer močno upam da temu ni tako). Z obsojanjem ne dosežeš ničesar.
Pa kaj bi se obremenjevala s tem in bi jim ugodila.
Ne vem kakšna sem.. dobra, slaba? Morda le malo zmedena. To so najverjetneje opazili čisto naključni ljudje, ki jih sploh ne poznam. In če me vidijo takšno.. me najverjetneje še najbolje poznajo :)

Da pojasnim in s tem zapolnim svoje misli..
Pred kakšnim tednom je pozvonil nek fant mojih let (najverjetneje malo starejši) in jaz vsa zasuta tečem odpret. V rokah sem imela, mislim da neke knjige, papirje (pač vse živo), pri ušesu pa še telefonsko slušalko. Oba sva bila rahlo presenečena.. ker sem odprla res v zadnjem hipu in nisem pričakovala koga novega. On začne razlagat zakaj je prišel, jaz se pogovarjam po telefonu, mu rečem če malo počaka.. s težavo odložim telefon, vzamem tiste papirje, ki mi jih je ponudil ( ob tem se večina razleti po tleh).. bilo je kar nerodno vglavnem. Zdi se mi da še nikoli nisem delovala takoo zmedeno :). Torej.. mine nekaj dni, ko se ta fant spet pojavi na vratih. Ravno sem bila neprimerno (ali premalo-se ne spomnim dobro) oblečena, da bi odprla in se mu kr čez vrata 'derem', da nikogar ni doma. Pol mi pove, da bo prišel drugič :). Tudi prav.. In danes tako spet zvoni (jaz ponovno sama) in moram priznat da sem se kar razveselila. Končno malo družbe. Pove da je že prišel, jaz pa da se spomnim.. in vpraša če smo prebrali tiste liste. Jaz malo v dilemi (saj jih nismo) mu rečem da smo jih :).. in da ne bomo nič imeli. On se malo začudi.. pa reče da gre o neki gradnji in da nič ne rabimo imet, samo če se strinjamo. Malo v zadregi, mu priznam, da vbistvu nismo prebrali no.. (se nasmeji :)) pa reče, če mi jih lahko še enkrat da in da se bo vrnil. Jih nekak nerodno (spet! :)) sprejmem.
Torej.. kaj sem že želela s tem povedat? Tako dolgo je trajalo, da sem izgubila nit.. mogoče sem res malce preveč razvlekla, kaj tako nepomembnega, ampak mi je ostalo v spominu. No.. zdi se mi, kot da me ta fant že pozna. Res da ne ve o meni tistih vseh podatkov, ki pa niti niso tako bistveni.. Ampak tako naraven kot pa si ko si doma.. nisi nikjer. In on je že trikrat naletel na pravo mene.

Pred mano stojiš in brišeš mi solze
in praviš da zopet se vrnil boš tja.
Lepo govoriš, da v sanjah je boljše,
da nikdar več k meni ne prideš nazaj.
Zadnjič me objemi brez besede
Zadnjič brez želja da vrneš se
Zadnjič me poljubi in odrini,
kot da ne poznava se
Zadnjič me zapusti ko bom rekla vrni se..

Pred mano stojiš in brišeš mi solze
in praviš da zopet se vrnil boš tja.
Lepo govoriš, da v sanjah je boljše,
da nikdar več k meni ne prideš nazaj.
Zadnjič me objemi brez besede
Zadnjič brez želja da vrneš se
Zadnjič me poljubi in odidi,
kot da ne poznava se
Zadnjič me zapusti ko bom rekla vrni se!
Ostal bi z menoj, predal bi srce mi
če moja ljubezen bi prava bila..

Včeraj bi naj bil moj najlepši dan v letu.. glede na to da je bil lani na tak dogodek. Resnično sem se veselila :). Ampak vedno je tako.. ko največ pričakuješ je najmanj. Ko pa najmanj pa obratno. Nekaj časa danes sploh nisem upala pomislit na to noč. Raje ne misliti, kot pa se sekirati :). Potem pa več ni šlo.. kadarkoli sem imela priložnost so mi misli ušle tja. Torej se je s stvarjo dobro spopasti. Podrobno sem premlela vsak trenutek in ugotovila, da je bilo res neumno in mi bo še nekaj časa nelagodno pred določenimi osebami, ampak v tistem trenutko je bilo fajn. To je pomembno. Vsaj začetek je bil dober :). Ko mi je bilo bolj ali manj vseeno za marsikaj. Čez čas pa vedno manj in na koncu samo aaa.

Ampak Zablujena Generacija.. trije najlepši ljudje združeni v skupino.. dejansko :) torej konec ni bil čisto napačen.

Vedno bolj me preseneča kako močna osebnost sem, kaj vse prenesem. In to dokaj dobro. Ljudje me izgubljajo :)

Na zunaj resda vse tako sije in je lepo.. ampak me spremlja tisti občutek, da mi nekaj manjka. Polni me pričakovanje, ki pa iz sekunde v sekundo bolj bledi.
Tako je.. bolje nič pričakovati, ker kasneje nisi razočaran, morda le prijetno presenečen. Vendar nič ni tako slabo, da me ti sončni dnevi ne bi obdali s svojo lepoto in me nagradili z dobrim počutjem. Lepo je res.. a lahko bi bilo še lepše.

Kot nalašč:
One day im walking away
the tide is gonna turn I'm gonna find my place
give me a reason to stay
I want to be your lover
baby but you can't behave..

Ease all of my worries
please don't make me play the fool
baby won't you hurry
you don't know what you're gonna lose..

Pa ko sem že mislila, da bo letos drugače.. ne, pomlad ni pozabila name. Pa še kako jo čutim.. in meni je lepoo :). Ne saj ne gre za ljubezen, če na prvi pogled tako zgleda.. ali pa je bolje, da si ne lažem? :) Ne res.. samo malo toplejši dnevi so me zbudili iz zimskega spanja. To pa je tudi vse. Zares.. Vse je tako rumeno, zlato, sončkasto, veselo pač :). Mogoče pa le zato, ker vsi tako veselo praznujejo okoli mene. 4. april pri nas že dolgo velja za dan največih rojstnih dnevov. Danes se jaz počutim tako mladostno :).. in se bom še celih 18 dni. Kasneje seveda tudi, ampak le z nekaj izkušnjami več.
Vendar če mi letos KULTURNI MARATON uide, najverjetneje ne bom preživela. Tako, da me čaka samo še nekaj dni življenja :). Edino če se nekako uspem rešiti pred skorajšnjo smrtjo. Še vedno je upanje.

Z ljubeznijo..

(Lahko me poljubi tisoč fantov, in mi ne bo pomenilo toliko, kot en sam tvoj pogled.)

Mislim, da živim samo še za vikende. Vse do takrat je samo neko čakanje, da se konča. Nekakšna priprava.. Saj se ne gre samo za zabavo, predvsem za tisto upanje.. ampak seveda tudi za zabavo :)

Naslednji cilj je dočakati sobotno dijaško zabavo. Pa spet ne gre le za to.. nasploh da bo sobota. Ki ni le dan brez pouka, ampak ima druge veliko boljše plati. Ima tako poseben čar, ki se mu ni moč upreti.

Me ljubi, ne ljubi.. ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi...

In popoldneve si krajšam s takšno neumno 'igrco'. Popolnoma nelogično in neresnično. Predvsem neresnično, ker se ponavadi ne izide čisto lepo :D. Potem pač pomislim, da se to ne šteje, ker je marjetici morda kdaj odpadel kakšen listič in to ne velja :). Mora biti popolna. Sicer pa je samo za hec ;)