Odnosi, kakršni koli že, so kakor pesek v tvoji roki. Če ga držiš na odprti dlani, ostane na njej. Če pa dlan zapreš in jo močno stisneš, da bi pesek zadržal, ti uhaja med prsti. Nekaj ga ostane, večina pa ga bo odteklo.

Tudi odnosom je tako. Če je odprt, spoštljiv in drugega ne omejuje, bo verjtno ostal nedotaknjen. Če pa je preveč krčevit in lastniški, se izmuzne in izgubi.

Término

Here Without You

A hundred days have made me older
Since the last time that I saw your pretty face
A thousand lies have made me colder
And I don't think I can look at this the same
But all the miles that separate
Disappear now when I'm dreaming of your face

I'm here without you baby
But you're still on my lonely mind
I think about you baby
And I dream about you all the time
I'm here without you baby
But you're still with me in my dreams
And tonight it's only you and me

The miles just keep rollin'
As the people leave their way to say hello
I've heard this life is overrated
But I hope that it gets better as we go

I'm here without you baby
But you're still on my lonely mind
I think about you baby
And I dream about you all the time
I'm here without you baby
But you're still with me in my dreams
And tonight girl its only you and me

Everything I know, and anywhere I go
It gets hard but it wont take away my love
And when the last one falls
When it's all said and done
It gets hard but it wont take away my love

I'm here without you baby
But you're still on my lonely mind
I think about you baby
And I dream about you all the time
I'm here without you baby
But you're still with me in my dreams
And tonight girl its only you and me

Wb

Moj dragi bratec se je po štirinajstih dneh vrnil domov. Končno! Ko sem ga zagledala ga nisem mogla niti izpustit. Četudi se je upiral vem da je tudi on mene pogrešal :).
Nič več tišine.. urejenosti.. monotonosti.. nezanimivih dni..
V teh dneh mi je bil dolgčas kar v eno, zdaj pa že sama pojava preganja dolgočasenje. Predvsem, ker se mi zdi čisto drugačen. Na prvi pogled ne moreš niti določiti katere rase je.
Vse spremembe mi sicer niso všeč. Recimo tista pinki zapestnica na roki, ki se mu zdi dejansko kul. No, pa saj je še mlad :).
Seveda sem ga o vsem povprašala in povzel je celotno dogajanje, ki je res bilo zanimivo. (Mogoče pa me le ni preveč pogrešal..). Verjamem pa, da mi je najbolj sočne stvari kar zamolčal. In niti mu ne zamerim :). Mi je ogromen napis Mojca* na roki dovolj povedal o tem, že ko se je primajal skozi vrata. Pa ko že mislim da je mlad..
In če verjamete ali ne, s seboj je imel največji kovček kar ga premoremo doma (povdarjam: ki še ga jaz nisem nikoli uporabila!) in nabito poln je bil z oblačili. Povdarjam: niti jaz nisem nikoli na nobeno potovanje imela toliko oblačil!
Nekaj tukaj ne štima.. :).
Spominja pa me na nekoga..

Samo da je doma.

Le kako dolgo bom to še mislila. Do prvega prepira verjetno.. Torej do jutri? :)

-------------------------

"Take trenutke bi morali negovati:dnevi, ko nisem čakal, pričakoval prihodnosti, ampak sem hrepenel po kraju, v katerem sem bil, po stvareh, ki sem jih doživljal, po sedanjosti, kot da sem jo že izgubil."

Izgublja te, pa tega niti opazi ne.
Podobno, kot da bi izgubil ključ. Najprej ga ne pogrešaš, dokler se ne znajdeš pred vrati in ne moreš noter. Vendar je razlika v tem, da lahko ključ narediš ponovno. Tukaj pa se ne more nič spremenit. Verjetno. Edino če..
Na žalost, pa ti je lahko tisto stanovanje manj pri srcu in te ne gane preveč da si izgubil ključ.

Sem nekje tam, kjer ni poti do mene.

In še zadnja prijetna nedelja pred koncem počitnic. Žalost, da je večje ni. Sploh, ker zame niti ni tako prijeten dan.
Misel, da grem jutri spet delat v Henkel, mi ni dala niti spati. In to je dan za pripravo. Mislila sem dan kar se da najbolje izkoristit, pa ne vem kako. Že od jutra mi je dolgčas. No od takrat, ko sem končno preživela pretres zaradi groznih sanj.
So se že začeli ti dnevi nespečnosti ali nemirnega spanja. Pa še niti ni šole, kaj šele bo.
Tako lepo je sončno.. tisti pravi poletni počitniški dan. Jaz pa imam same slabe misli. Ena mi še posebej ne da miru..
Ampak mogoče bo pa fajn delat. Saj nazadnje je bila družba čudovita. Najbolj me skrbi, da zdaj ne bo nikogar. Kot se je zgodilo prijateljici. Sama cel dan delati za nekim strojem.. in še to delo za moške! Ne hvala.
Najraje bi odpovedala.
Ampak ne bom.
Že zato, ker je danes prepozno.
Ah.
----------------------------------
Bom raje napisala nekaj iz ene knjige. Se mi je zdelo zelo zanimivo. In marsikdo verjame v te mite. Še sama sem nekoč.

MITI O LJUBEZNI

1. Prava ljubezen premaga vse ovire.
Resnica o mitu: Ljubezen sama ne more ohraniti zveze-potrebni sta skladnost in predanost.
2. Ko gre za pravo ljubezen, se tega zaveš v trenutku, ko osebo spoznaš.
Resnica o mitu: Brezglavo zaljubljenost začutite v trenutku, prava ljubezen pa se razvije čez čas.
3. Na svetu je za vsakogar le ena prava ljubezen.
Resnica o mitu: Pravo ljubezen lahko izkusite z več kot le eno osebo-obstaja več potencialnih partnerjev, ki vas lahko osrečijo.
Sama sem dolgo verjela ta mit. In to mi je dostikrat samo škodilo.
Posledice, če verjamete v to: - Svojega partnerja primerjate s svojo predstavo o idealnem partnerju in zato ne cenite njegove edinstvenosti.
- Prepreči vam, da bi dali možnost novi zvezi, ko ste prejšnjo končali.
4. Idealni partner te bo v vsakem pogledu povsem izpolnil.
Resnica o mitu: Idealni partner zadovolji veliko vaših potreb, a ne vseh.
Partener ne zna brati vaših misli, torej če mu ne povete, kar želite on tega ne more vedet.
5. Ko je med dvema močna kemija, je to gotovo ljubezen.
Resnica o mitu: Dobra spolnost nima nič opraviti z ljubeznijo, ljubljenje pa.

Vsaka ljubezn, ki jo občutimo kot pravo, popelje naše srce v novo smer in vsaka zveza nas obogati na drugačen način.

Pa sem prebrala svojo ljubo knjigo. Na žalost, ker me je spravljala v res dobro voljo. Verjetno pa so doma vsi veseli, ker ne bom več doživljala nenadnih napadov glasnega smeha. Danes je bil en res neustavljiv. Po koncu se skoraj petnajst minut nisem mogla niti premaknit. Mama je prišla pogledat če je vse vredu z menoj. Razložila sem ji celo zgodbo, pa ni kazala ravno zanimanja. Pojma nima kaj zamuja.
Ni več knjige.. ni več smisla.

Čez pet minut:
Morala sem.. prenehat s pisanjem.. za nekaj minut.. ker me je napadla.. jooj.. orjaška žival! Zares! Mislim da sem zbudila vse sosede. Še vedno sem pretresena..

Kje sem ostala.. aja, želela sem napisati najlepši stavek iz knjige, ki me je tako ganil:
Ta nasmeh je nasmeh dveh, ki se razumeta v svojem bistvu, ki vesta, da sta si usojena za vse večne čase.
Kako lepo, an?

Sedaj pa sedim tukaj s svojim dragim prijateljem po imenu Pips, ki mi rešuje življenje. Malo se mi že vrti od njega. Verjetno zato, ker sem zajeta v njegove hlape. Če se mi prav zdi, tudi Murija nekam zanaša. Saj bo.. rada ga imam. Pips namreč :)

Ja.. in danes sem skoraj drugič v življenju poskusila hostijo :). Skoraj.. mislim namen sem imela, čeprav ne bi smela, baje. Mama me je spodbujala, ampak raje nisem. Prvič: skrbelo me je, da ne bom pravilno prejela, ker se pač nisem nikoli poučevala o teh stvareh; Drugič: mogoče ni najboljša in zakaj bi si kvarila okus; in Tretjič: najbolj me je skrbelo, da v petah (ki jih nisem najbolj vajena) ne bi bila stabilna na tisti debeli preprogi (vsaj zgledala je precej debela) in bi poletela duhovniku v naročje. Take sramote še jaz ne bi prenesla.
Čeprav me res zanima kakšna je.. Naj gre nekam ta radovednost.

Ni je bolj grozne stvari, kot da ti gre nasmeh ravno takrat, ko ti res ne bi smelo it. Recimo v tišini sredi cerkve. Saj sem se zadržala. Koomaj. Ko sem prekrila roko usta. Komu pa ne bi bilo smešno, če duhovnik sredi molitve na veliko zeha. In ne da bi dal roko pred usta, kar z onim medzehom glasom nadaljuje. In to vees čas. Sem že mislila zapustit cerkev, ker da ne bi izbruhnila.
Našli smo pa tudi v klopco vrezan podpis moje mame, ko je bila še mlada in obiskovala to cerkev. Zanimivo. Da se gre podpisat v cerki..

Drugače pa je dan potekal mirno :)

Zaroli moj komad... heeeeeeeeeeeeeej saj veš.. :)

Nasmeh

Otožnemu tujcu se je nasmehnila,

potem se je, kaže, bolje počutil,

se na uslugo prijatelja spomnil

in mu zahvalno je pismo napisal.

Prijatelj tako se je razveselil,

da po kosilu je dal napitnino.

Točajka, srečna ob tolikšni vsoti,

pa stavila je na slepo srečo.

Naslednji dan je dobitek pobrala

in del dala revežu je tam na cesti.

Berač ji je bil iz srca hvaležen,

ker že dva dni ni ničesar pojedel.

Ko si privoščil je svoje kosilo,

se je odpravil v svoj borni domek.

Na poti je pobral prezeblega kužka,

da bi pri sebi doma ga ogrel.

Mu kužek je bil po pasje hvaležen,

ker pred nevihto ga je otel.

Ko tisto noč zagorela je hiša,

je kužek hvaležni lajal na glas.

Lajal je, dokler ljudi ni prebudil,

jih rešil požara je pravi čas.

Neki pa fant, ki je v hiši prebival,

je, ko je odrasel, predsednik postal.

NA ZAČETKU PA BIL LE NASMEH JE PREPROSTI,

KI ZANJ NIHČE NITI CENTA NI DAL.

Barbara Hauck, 13

:)

Zadnje dni se počutim, kot da sem stara nad sedemdeset. Bolijo me vse mišice in posledica tega je čudna počasna hoja, ki pa izsili še drugačno držo. Kdaj bo že teh bolečin v mišicah konec?
Pa to ni vse.. za povrh vsega sem se zbudila ob petih! Kar iznenada. Trudila sem se, da bi zaspala, ampak ne.. Preprosto ni šlo. Popolnoma sem bila budna. Mislila sem že vstati, ampak ne bi imela kaj počet. Komu pri mojih letih pa se še to dogaja?! Tako sem poležavala.. na srečo je tudi Murija dajala nespečnost in sva skupaj gledala v temen strop. Vsaj družbo sem imela.
Čeprav sem si želela drugačno :).. no vsaj misli so ostale mlade.
Čez dobro uro truda, sem celo napol zaspala. Vsaj nekaj.
Pa saj bo minilo..

Danes sem dobila svojo prvo pravo plačo :). Saj ne da gre za vrtoglavo vsoto denarja, ampak občutek je vseeno dober. Mogoče bom naslednjič delala malo več kot pet dni. Mogoče.. če bom zdržala :)

Dan je lep..

Je bil že čas za novo objavo. Prej preprosto nisem utegnila, sem prezaposlena z nedelom. Pa ne.. saj počnem marsikaj, ampak ni preveč volje :). In še šola bo kmalu. Saj se dokaj veselim. Recimo.. Malo se že morem, ker mi bo potem lažje. Najbolje da se kar dva tedna prej sprijaznim, kot pa da me potem od šoka kap. Čeprav morem priznat, da obožujem te priprave. Hodiš po trgovini in nakupuješ malenkosti, ki so še potrebne. In potem vse diši po novem in se svetlika in te prav pritegne. Pa vendar bi lahko to preprosto izpustila iz svojega življenja in nadaljevala v tem počitniškem tempu.

To poležavanje, branje zabavnih knjig, dolgi sprehodi.. Nič stresnega. Vse je tako lepo.. prijetno :)

------------------

...

Well baby I surrender

To the strawberry ice cream

Never ever end of all this love

Well I didn't mean to do it

But there's no escaping your love

These lines of lightning

Mean we're never alone,

Never alone, no, no

Come on, Come on

Move a little closer

Come on, Come on

I want to hear you whisper

Come on, Come on

Settle down inside my love

Come on, come on

Jump a little higher

Come on, come on

If you feel a little lighter

Come on, come on

We were once

Upon a time in love

We're accidentally in love

Accidentally in love..

Accidentally...

Nikoli več..

..ne bom ponovila včerajšnjega večera in noči. Niti v trikrat manj hudi obliki. Torej česa ne bom ponovila? Točno tega.. da ne vem česa ne bom. Če samo pomislim, mi je slabo. No slabo mi je tudi če ne pomislim.
Omojbog (ne bom več govorila tega, čeprav to ponavljam odkar sem se zbudila)! Omojbog! Pa saj so pozitivne strani. Recimo.. (same negativne imam v glavi), gotovo se da kaj izluščit. Ja! Srečala sem bivšega soseda, ki ga res dolgo nisem vidla in s katerim sva se dobro razumela. In nekoč je bil bog zame :). Zdaj seveda več ni.. Ampak bilo je kar prijetno. To je dobro.. obnavljat stara prijateljstva. Joj in potem z lepim spominom takoj pride mračen. Kaj vse sem mu priznala! ŠŠŠŠŠšššššššššššššššššššššššššš.. Ne bom mislila več.
Še je blo kaj dobrega? Mogoče to, da če bom šla v Ljubljano bom imela kje prespat zastonj :). Kdo za vraga je bil oni? Ampak ni pomembno :). Tudi to kdaj prav pride.
Nič dobrega več.. vse ostalo je blo obupno. No vsaj zbudila sem se hitro in bom imela več od dneva. Spat od napetosti in sramu nisem mogla. OJEJ.. res nikoli več. Že res, da naslednji teden Teja praznuje rojstni dan in načrtuje veliko praznovanje z veliko prave pijače, ampak res ne. Niti pomislit več nočem na to.

Joj!
Je kdo za skupinski samomor?

Auč

Sem se vprašala, če lahko razvajen otrok sploh dela. Mama se je ob mojem vprašanju nasmehnila in rekla, da se bom navadila. Lagala mi je. Mogoče bom preživela, navadila pa se ne bom.
Danes bi celo plačala za masažo. Vse bi dala za vsaj uro masaže. Če bi imela čas in ne bi bila tako utrujena bi si to gotovo privoščila. Sicer pa bi začetnikom morali to dati kot nagrado. Pravico! Ker si zaslužimo po tolikšnem garanju. Ampak oni so kot, da tega ne opazijo.. Kako to, da tega še nihče ni zahteval? Preprosto bon za najbližji masažni salon.
Moram pa pohvaliti ekipo s katero sodelujem. Edino pogovori mi krajšajo čas in resnično so mi do sedaj vsi super. Še je nekaj pravice na tem svetu :).