Wb

Moj dragi bratec se je po štirinajstih dneh vrnil domov. Končno! Ko sem ga zagledala ga nisem mogla niti izpustit. Četudi se je upiral vem da je tudi on mene pogrešal :).
Nič več tišine.. urejenosti.. monotonosti.. nezanimivih dni..
V teh dneh mi je bil dolgčas kar v eno, zdaj pa že sama pojava preganja dolgočasenje. Predvsem, ker se mi zdi čisto drugačen. Na prvi pogled ne moreš niti določiti katere rase je.
Vse spremembe mi sicer niso všeč. Recimo tista pinki zapestnica na roki, ki se mu zdi dejansko kul. No, pa saj je še mlad :).
Seveda sem ga o vsem povprašala in povzel je celotno dogajanje, ki je res bilo zanimivo. (Mogoče pa me le ni preveč pogrešal..). Verjamem pa, da mi je najbolj sočne stvari kar zamolčal. In niti mu ne zamerim :). Mi je ogromen napis Mojca* na roki dovolj povedal o tem, že ko se je primajal skozi vrata. Pa ko že mislim da je mlad..
In če verjamete ali ne, s seboj je imel največji kovček kar ga premoremo doma (povdarjam: ki še ga jaz nisem nikoli uporabila!) in nabito poln je bil z oblačili. Povdarjam: niti jaz nisem nikoli na nobeno potovanje imela toliko oblačil!
Nekaj tukaj ne štima.. :).
Spominja pa me na nekoga..

Samo da je doma.

Le kako dolgo bom to še mislila. Do prvega prepira verjetno.. Torej do jutri? :)

-------------------------

"Take trenutke bi morali negovati:dnevi, ko nisem čakal, pričakoval prihodnosti, ampak sem hrepenel po kraju, v katerem sem bil, po stvareh, ki sem jih doživljal, po sedanjosti, kot da sem jo že izgubil."