Ko me hladno jutro v dan povabi,

Spet te danes tu ob meni ni,

Tvojo srajco si oblečem,

Kot vihar že spet razmečem

Sanje, kjer se misel izgubi

Morda sem le oblak na tvoji poti,

Le nemir, ki v zraku zadrhti,

A ne želim več tvojih rok na moji rami,

Ko odhajaš k njej v omami,

Gledam te z zaprtimi očmi.

.

Vse kar rečeš mi,

Malo zaboli,

Ko resnica v laž se spremeni,

A še si moj junak,

V objemu vseh napak,

Iščem te med svojimi ljudmi.

.

A zdaj ob tebi ona spi

V naročju tvojem se budi

In vse kar rečeš mi

Je dovolj, da še verjamem ti.

.

Preden rečeš tisti dve besedi

Preden stopiš sklonjen od laži,

Blatne noge si obriši

V knjigo krivde se podpiši

Znova slepo bom verjela ti.

.

In vse kar rečeš mi

Je dovolj, da spet verjamem ti!

Nespečnost.. nekaj tako groznega. Še pred nekaj tedni me ni zbudil niti največji šum, če se ni ponavljal v nedogled. Sedaj pa.. temu več ni mogoče reči spanje. Poleg nočnih mor, ki me niti ne bi motile, če se ne bi ves čas zbujala, je še potrebno nekaj ur, da sploh (spet) zatisnem oko. In potem se sprašujem od kot spomladanska utrujenost :). Najhuje pa je da ne poznam vzroka. Včasih se mi zdi, da zaradi preglasnih misli ne morem spati. Ves čas mi rojijo po glavi in nikakor se (ga) jih ne morem znebiti.

Potem spet po naporni noči zjutraj prelistam knjigo sanj.. in čisto vedno mi piše nekaj slabega. Sploh obstajajo sanje, ki napovedujejo dobre dogodke?

Vsa ta leta odkar spim z lovilcem sanj nisem nikoli imela podobnih težav.. sedaj pa kot bi se nekaj spremenilo. V meni ali moji okolici. In prav gotovo bom to spremenila nazaj :).

ZID

Ne mine dan, ko ne pomisliš,
Da so tebe zazidali ven iz sveta.
Ti vzeli perspektivo. Izobčili.

Ne mine jutro, ko si ne zaprisežeš,
Da danes razrušiš ta zid, in ne večer,
Ko se vrneš razrušen. Tvoj upor je brez pomena.

Nikogar ni, ki bi ti podeljeval varnost nasprotja.
Opeke se same razpro, mehko kot ure.
Spustijo te skozi, še preden se jh dotakne dlan.

Čeprav ni nobene druge strani, nobenega drugega kraja.
Nikamor ne prispeš in nič te nikjer ne drži.
Brez zidu si, kjer bi se vse to končalo

In nikjer nikogar nikdar je tvoj zid.

A.Š., P.G.

There in a serpent in every paradice.

Zdelo se je že kot da je končno postalo sladko.. končno zrelo. In bi lahko to zaužila. Pa vendar se povsod najde trnje. Mogoče pa se ga da izvleči :)

Time ripens everything.

Moje živalce

Nekaj odličnih slikic čudovitih stvarc v lepih pozah.

Muri:

Halo pogled :)

Za vedno skupaj..

Mili:

Malce ponesrečeno, a ni mi ubežala..

Minka:

Edina rada pozira :)

=***

Ko spregovori srce
Eden izmed žalostnih romanov.. prav tragičen z zgodbo usode dveh ljudi. Par, ki se nadvse ljubi se razide zaradi spletov okoliščin. Med tem časom zelo trpita. Kasneje po mnogih letih se spet povežeta s pismi in ko bi si spet lahko uredila skupno popolno in srečno življenje.. se ona temu odpove! Kdo bi razumel ženske bi se reklo :). Odpove se sreči, celo reče da ne želi biti srečna, ampak samo zadovoljna. Če bi ga imela ne bi več hrepenela, zato je bolje da ni ob njej.. Bila sta darilo drug drugemu, ki pa je minilo. Kaj res nima smisla zaužiti vsega do konca? Zakaj bi bil z nekom, s katerim si samo zadovoljen, če pa na drugi strani stoji nekdo, ki ga ljubiš, pa čeprav je del preteklosti. Menim da se jo splača obuditi.

Če si vsak človek na svetu osrečil samo enega človeka, bi bil ves svet srečen.

-----------------------------------------------

It still feels like our first night together

Feels like the first kiss and

It's gettin' better baby

No one can better this

I'm still hold on and you're still the one

The first time our eyes met it's the same feelin' I get

Only feels much stronger and I wanna love ya longer

You still turn the fire on

So If you're feelin' lonely.. don't

You're the only one I'd ever want

I only wanna make it good

So if I love ya a little more than I should

Please forgive me I know not what I do

Please forgive me I can't stop lovin' you

Don't deny me

This pain I'm going through

Please forgive me

If I need ya like I do

Please believe me

Every word I say is true

Please forgive me I can't stop loving you

Still feels like our best times are together

Feels like the first touch

We're still gettin' closer baby

Can't get close enough I'm still holdin' on

You're still number one I remember the smell of your skin

I remember everything

I remember all your moves

I remember you

I remember the nights ya know I still do

One thing I'm sure of

Is the way we make love

And the one thing I depend on

Is for us to stay strong

With every word and every breath I'm prayin'

That's why I'm sayin'...

Živela je punca, ki je zelo zaupala nekemu fantu. Imela ga je res zelo rada.. in zanj bi storila celo preveč. Oboževala je njegove besede, način izražanja, pravzaprav vse.. Saj so bile stvari, ki so jo motile, a je vse slepo spregledala. Menila je, da bi se spremenil, če bi vedel kaj točno ona doživlja in bi živel samo zanjo. Bila je prepričana, da jo ima rad.. da je vse kar reče, resnica in da je njena velika sreča. Kar je najpomembnejše (in najbolj napačno).. zaupala mu je! Popolnoma mu je zaupala, neglede na to kaj so govorili drugi. Ni jih slišala. Ona je preprosto vedela kakšen je. Vsaj mislila je da ve.
Ko je bil slabše volje je bila njena želja, da bi ga potolažila.. žalostna je bila z njim. Tudi vesela, ko je bil on. Največkrat če bi jo vprašali 'Kaj je tvoja trenutna največja želja?'.. bi gotovo odvrnila nekaj v povezavi z njim.
In ta punca.. ta punca je danes 'umrla'. Umrla zaradi razočaranja.. Menim, da si tega ni zaslužila. In da bo nekoč ugotovil, da je ravnal napak. Že nekaj časa je bila razočarana nad njim, a tisto bi gotovo odpustila. Samo prosil bi odpuščanja in vse bi bilo po starem.


Danes pa je izvedela, da je bila zanj samo številka. Ena izmed mnogih, ki jim je 'lepo govoril'. Ampak edina, ki tega ni spregledala hitro. Edina, ki ga ni takoj zasovražila.. torej največja naivnica!
Kako zanimivo, da je srečala te ljudi, ki se jim dogaja enako in ga odkrila.. Nek pozitiven znak?
In da je pogovor zaneslo v to smer. In zadnjič je žalostno gledala zaradi njega! Prvič je zagotovo vedela, da ga sovraži. A to je preveč. Ne zasluži si nikakršnega čustva od nje. Zmagala bo, ko bo čutila popolno brezbrižnost.
-------------------------------
http://youtube.com/watch?v=MVPgrQ7663M
-------------------------------
Naredila sem že prvi korak naproti zmagi. Ne zasluži si naziva znanec ali kolega, kaj šele prijatelj. Popolnoma je odstranjen iz tega mesta. Kmalu pa bom izbrisala vse njegove sledi.

Skorajda neverjetno, a vendarle. Sploh ne vem zakaj sem tako vesela tega snega. Mogoče, ker imam več toplih oblačil, ki so mi všeč? :) To je eden izmed razlogov. Mogoče pa si želim, da bi bilo vse bolj otožno, kot sem jaz. Ampak da jaz nisem zaradi vremena. Prav prijalo je malo, da niso bili vsaj enkrat vsi tako veseli okoli mene, ko nisem jaz.. in me zasipavali z vprašanji kot je 'Zakaj si tak slabe volje?'.. Ne vem zakaj je to vprašanje takoo mučno. In zakaj to sploh sprašujejo, saj vedo.. in tako mi ni potem nič lažje.



Po tem lepem vremenu v zelo neprimerni obutvi sem iz šole naredila velik ovinek še do knjižnice. Zakaj se kaznujem? Hoditi je bilo skorajda nemogoče. Vsak drugi avto pa me je popolnoma zalil. Ob tem nisem čutila ničesar, prav vseeno mi je bilo.
Hodila sem med policami in zajemala kar vse knjige po vrsti. Karkoli je izgledalo lepo. Med knjigami se je znašla tudi: Ženske ki ljubijo preveč. Zdela se mi je zanimiva.. in zelo poučna, saj si nihče ne zasluži (nihče moškega spola :)) da bi ga ljubile preveč. Preberem prvo stran.. se mi že zdi da ljubim pretirano? Ne.. pa saj jaz ne ljubim, kajne? :) Se bom pa ozdravila.


(You didn't lose her. You let her go!)

http://youtube.com/watch?v=Vo_0UXRY_rY

..

Nimam razloga, da bi imela občutek, da nisem komu zvesta. Ampak ne vem zakaj me ta občutek vseeno spremlja. Moram si preprosto dopovedati, da sem prosta in svobodna v vsem! In da lahko počnem karkoli.. Zakaj je to tako hudo..

..

Ljubljana

Dolgo se že nisem vozila z vlakom in tudi nikoli se nisem znašla med vsemi tistimi peroni. Z Živo in njeno sošolko (pridružila se je čisto po naklučju) smo sedle na pravi vlak, ki se je počasi (res zelo počasi:) ) premikal proti Ljubljani. Bilo je prijetno in kar zanimivo.. kar tako brezglavo se odpraviti nekam in brez pravega cilja.
Stopiš na tla tega 'velemesta' po kar nekem času se pač malo iščeš, an :). Živina sošolka je šla po svoje, tako sva ostali sami sredi nečesa ne preveč znanega. Saj sva se kar zašli.. najprej sem opazila čudaške ljudi.. ogromno ljudi, toliko kot jih v Mariboru ne vidiš nikoli. Imela sem občutek, da me vsi opazijo, in prav dajem vtis, da nisem od tukaj. Potem pa sem ugotovila, da ne vedo niti, da obstajam :), pa nič hudega.
Prav vse ni bilo ravno prijetno, ampak se je kasneje izkazalo za dobro. Tisti neprijetni pripetljaj na začetku (v Zari) bom raje izpustila.. navali čustev pač :). Nakupovali sva, po veliki ugotovitvi, da je bolje, da se nikoli več ne odločiva za nekaj, ko ne bova vedeli kaj naj pričakujeva.. in da ljudje niso vredni laži, truda in vsega kar sva prestajali takrat, če tega ne znajo ceniti! Začetek je bil torej malce turoben. Pa vendar je bilo zanimivo in ponosni sva bili, da zmoreva vse to sami. Jedli sva v prijetni restavraciji, hodili po centru in ugotavljali, da obstaja toliko super ljudi. Da je mesto raj za tiste, ki iščejo nekaj posebnega, zanimivega.. torej za naju :). Spoznali sva prodajalca značk, ki je bil zelo prijazen. Najbolj vesela od vsega sem bila teh značk. In bilo so kot naročene zame.. če se vrnem kdaj v kratkem v to mesto, se bom samo zaradi tega.
Dan je potekal mirno in vedno bolj sem bila navdušena. Toliko lokalov.. z Živo sva se že odločili tudi, kje bova živeli, ko bova študentki :).
Ko se je bližal večer je postajalo vse še lepše. Zažarelo je v množici luči in ljudi. Dobili sta tudi družbo in skupaj smo zavili še v Metelkovo ulico.. Popolnoma podoben prostor, kot ga imamo pri nas. Na žalost samo, da je čas tako hitro minil, in je bil čas za vlak. Zdelo se mi je tako neverjetno, da bova znali sami najti pravi tir in peron med toliko smermi. Najprej ko je vlak že pripeljal, sva ugotovili, da sma na napačnem mestu. Pa vendar sva našli prave ljudi, ki so nama pokazali pravo pot. Najprej se mi je zdelo, da bova pristali kar nekje na enem koncu Slovenije, daleč od doma. Peljati se v neznano, vmes prestopiti na drugi pravi vlak, je bilo sila zanimivo :). Bila sem resnično utrujena, ampak pot je stekla gladko, kot bi to počeli vsak dan. Čeprav je na začetku zgledalo, kot da sva prišli zaman. Uspeh je bil vendarle popoln! :)

Julian Beever- narisano s kredo na ulici

Vse, kar vidimo, je lahko videno na drugačen način.

Zato se sprašujem: ali ni vse, kar vidimo, tako ali tako iluzija!

(Sando del Prête)

Kako lahko kljub vsem slabim dogodkom in mislim ostaneš dobre volje? Niti najmanj se mi ne sanja :D, ampak doživljam ravno to. Skrbi me že, da imam tumor neomejene sreče (tako sem ga poimenovala sama), vendar mi je danes Nika res nekaj razlagala o njem. Ves čas si srečen in nasmejan, pa naj se zgodi karkoli. Kul ane ;).
Dan je bil sicer zelo naporen, saj smo pisali dva testa.. Eden je bil razredno ponavljanje fizike :), ampak jaz nisem ponavljala, saj sem pisala prvič, da ne bo pomote :). Takoj mi je postalo žal, da nisem pisala že v prvem roku, ampak mi je bolezen na žalost to preprečila. ..Joj se opravičujem: preizkus (preskus) znanja in ne test, da slučajno profesor ne zasledi kdaj tega :) in me obtoži napačnega izražanja.
Torej.. imam za seboj dva naporna preizkusa, ki sta bila prav smešna. Ampak dan je še vseeno čudovit. Tako lepo je zunaj.. lepo toplo in glasno, čudovito pač.
Mogoče pa sem se samo nalezla sreče drugih.. kdo ve. Ali pa so se začele kazati posledice sobote. Bila sem na koncertu nekega metal benda :). In bilo je nepozabno. Pred tem pa smo šle z glavnima članoma še jest.. in ah :). Na poti nazaj sta se majčken stepla, ampak nič hudega :).. bilo je čisto prijateljsko in zeloo zabavno. Potem pa vstopim v prostor poln črnine seveda, ampak me ni motilo. Sami dolgolasci! Raj :D. Med nastopom so enega meni posebej ljubega člana prodajali na dražbi in če bi sprejemali bančne kartice.. hm :).
Kakorkoli to moram definitivno ponoviti. ;)

Spontanost se izboljšuje :). Iz mojega vidika seveda. Popolnoma nenačrtovano sem se včeraj odločila, da danes pojdem nekam, kjer morda ne bom čisto zaželjena, vendar je moja večna želja biti s temi ljudmi. Najverjetneje me ne bodo niti opazili prav (tisti, ki me ne poznajo), ampak se kar veselim. Nikoli nisem pomislila, da bom tudi sama kdaj šla tja.. časi se očitno spreminjajo. In vedno raje imam te spremembe. Ne bom omejevala svojega gibanja in več počela samo tistega, kar se meni zdi prav. Potrebno se je prepustiti do konca in počet kar te veseli ;). Hedonsko življenje :)

Modrost sestoji iz tega da vzameš življenje tako kot je in samo včasih sanjaš o tem, kakšno naj bi bilo.

Tako (ne)zanimivi dnevi. Tako monotoni.. enolični, neposebni. Torej je čas za spremembe. Če ne pridejo same od sebe, jih pa moram sama uvesti. Seveda z določeno mero pomoči ;).
Ravno danes sem se zavedla, oziroma sem bila opozorjena, da nisem spontana (da nisva spontani). Vse želim imeti v naprej določeno, načrtovano. Če nimam vsega v oblasti, se nikakor ne počutim dobro. In, ker to ni ravno dobra lastnost se ji bom uprla. Preprosto bom prenehala ves čas načrtovati za vsako malenkost. Prepustila se bom toku dogajanja -). Prihodnji teden začnem s to akcijo, saj imam že posebne (ne)načrte -).

In prihaja pomlad. Čas ko te nekaj razganja, čas rožic in metuljčkov.. in čebelic :). Del leta, ki ga imam rada in ki ga hkrati nemaram. Rada imam lepe sončne dneve, polne pozitivne energije in tistega nestrpnega pričakovanja poletja.. počitnic. Vendar je vmes veliko deževnih in turobnih dni. Vse se prebuja, kar je včasih prav lepo videti, vendar so vmes tudi manj lepe živalce, ki kar naenkrat spet privrejo na plan in ti otežujejo življenje :).
V tem času, ki se bliskovito približuje, se začnem zavedati, kako mladost hitro potuje in mineva. Zakaj ne moreš preprosto ostati v nekem delu življenja, ki si ga izbereš in potem.. ah neuresničljive želje :). ILUZIJE!
Morda pa je Filozofska fakulteta zame prava izbira.

»Podatek ni znanje. Znanje je podatek, ki mu človek da smisel.«
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

ostanki nočne miline.
tam.
v tvojih laseh.
svetloba.
veliko svetlobe.
in bujno listje in trave.
okoli tebe.
sivka, rožmarin, lovor.
jutranje sonce te vedno
odnese s seboj.
-----------------------
živo rdeč sončni zahod.
naenkrat privid.
ki te vzdraži.
nato bledikava mesečina.
in netopir,
ki leti med cedrami.
okoli cipres.
s čašo piva v roki
opazujem tvoj vabeči nasmeh.
dražiš me.
to mi ugaja.
danes.
------------------------
pozitivne postavke.
v jutranjem svitu.
in potem samo še navzgor.
po pločniku, čez ulico,
na avtocesto.
kot puščica v večerno svežino.
v dišečo noč.
eo, eo, eo, eo. oe.
--------------------------
nepredvidljivo in šegavo.
za vedno.
in tudi potem.
predvsem pa neobremenjeno.
s čopičem po platnu.
s črno in zlato,
tudi z drugimi barvami.
po tebi.
narisal ti bom pikapolonico,
sonce, parnik in marjetico.
na hrbet.
na trebuh, zraven popka.
na ramo.
nato v staro mesto, k ljubljanici.
v julijski večer.
gola.
---------------------------------
obišči me ponoči.
takrat se hitreje odzivam.
lahko se zakopljeva
v filozofijo življenja.
morda prinesi steklenico tekile.
za ogrevanje.
mogoče dotuhtava kaj o smrti.
o koncu vesolja.
morda izstopiva s tega sveta.
na jupiter.
ali pa se dava dol.
za zmeraj.
v drugi stopnji pijanosti.
v ritmih nirvane.

Tvoje srce nosim s sabo.
V svojem srcu ga nosim.
Nikoli nisem brez njega.
Kamorkoli grem, greš ti, draga.
In karkoli storim samo jaz,
je tvoja zasluga, moja predraga.
Ne bojim se usode,
kajti moja usoda si ti, ljuba.
Nočem sveta, kajti prelepa,
ti si moj svet, moj resničen.
Tu je najgloblja skrivnost,
ki je nihče ne pozna.
Tu je koren korena
in popek popka
in nebo neba,
drevesa z imenom življenje,
ki raste višje, kot bi lahko upala duša
ali kot bi skrile misli.
Je čudež,
ki drži zvezde vsaksebi.
Nosim tvoje srce.
V srcu ga nosim.

http://youtube.com/watch?v=ling490Nc5M

[ Come on and be my love ... ]

She: But how can you know for sure?

[ Oh, Norma Jean. ]

She: Is there really just one?

[ Come on, be my love. ]

She: So many songs, but I'm feeling so lonely ...

SHE

You don't have to be beautiful,

to turn me on.

I just need your body, baby,

from dusk 'til dawn.

You don't need experience,

to turn me on.

You just leave it all up to me ...

... Huh?

You don't have to be rich,

to be my pearl.

You don't have to be cool,

to rule my world.

Ain't no particular song,

I'm more compatible with.

I just want your extra...

Boy... boys!

Give a chick a chance!

HE

Well, since my baby left me...

I found a new place to dwell.

It's down at the end of Lonely Street,

at Heartbreak Hotel.

And I said,

I'm feelin' so lonely, baby.

I'm felein' so lonely.

BOTH

I'm feelin' so lonely.

SHE

I could die...

HE

Don't have to be rich,

to be my girl

SHE

Don't have to be cool,

to rule my world

HE

To rule my world

SHE

Ain't no particular sign

I'm compatible with

HE

I just want your

BOTH

Extra time...

And your...

Kiss...