Skorajda neverjetno, a vendarle. Sploh ne vem zakaj sem tako vesela tega snega. Mogoče, ker imam več toplih oblačil, ki so mi všeč? :) To je eden izmed razlogov. Mogoče pa si želim, da bi bilo vse bolj otožno, kot sem jaz. Ampak da jaz nisem zaradi vremena. Prav prijalo je malo, da niso bili vsaj enkrat vsi tako veseli okoli mene, ko nisem jaz.. in me zasipavali z vprašanji kot je 'Zakaj si tak slabe volje?'.. Ne vem zakaj je to vprašanje takoo mučno. In zakaj to sploh sprašujejo, saj vedo.. in tako mi ni potem nič lažje.



Po tem lepem vremenu v zelo neprimerni obutvi sem iz šole naredila velik ovinek še do knjižnice. Zakaj se kaznujem? Hoditi je bilo skorajda nemogoče. Vsak drugi avto pa me je popolnoma zalil. Ob tem nisem čutila ničesar, prav vseeno mi je bilo.
Hodila sem med policami in zajemala kar vse knjige po vrsti. Karkoli je izgledalo lepo. Med knjigami se je znašla tudi: Ženske ki ljubijo preveč. Zdela se mi je zanimiva.. in zelo poučna, saj si nihče ne zasluži (nihče moškega spola :)) da bi ga ljubile preveč. Preberem prvo stran.. se mi že zdi da ljubim pretirano? Ne.. pa saj jaz ne ljubim, kajne? :) Se bom pa ozdravila.


(You didn't lose her. You let her go!)