ZID
Ne mine dan, ko ne pomisliš,
Da so tebe zazidali ven iz sveta.
Ti vzeli perspektivo. Izobčili.
Ne mine jutro, ko si ne zaprisežeš,
Da danes razrušiš ta zid, in ne večer,
Ko se vrneš razrušen. Tvoj upor je brez pomena.
Nikogar ni, ki bi ti podeljeval varnost nasprotja.
Opeke se same razpro, mehko kot ure.
Spustijo te skozi, še preden se jh dotakne dlan.
Čeprav ni nobene druge strani, nobenega drugega kraja.
Nikamor ne prispeš in nič te nikjer ne drži.
Brez zidu si, kjer bi se vse to končalo
In nikjer nikogar nikdar je tvoj zid.
A.Š., P.G.
torek, marec 27, 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar