Počutje: slabo.. še slabše.. najslabše
Razpoloženje: dobro s pridihom nedobrega

Kako naj ne bom dobre volje, če pogledam skozi okno in vidim sredi lepega sončnega jutra majhne črne zvezdice na nebu. Odprem hladilnik in končno v njem ne najdem nič užitnega. Pa četudi, saj zaradi bolečega grla ne bi mogla nič spraviti vase. Vse je za nekaj dobro.

Sredi noči stojim pri odprtem oknu. Tako mi ugaja, da se preprosto ne morem upreti. Saj vem, da ni dobro, ampak spati pa tudi ne morem. Sobota je in jaz sem budna hitreje kot kdarkoli (ura se ni približevala niti osmi?!). Bom vsaj imela "veliko" od dneva.
Res je da komaj sedim in mi čudno bobni v glavi, ampak sem tukaj.. predvsem zato, ker se jih "tako veliko" spomni na mene, ko me ni -)
Je kaj hujšega od pravega dolgčasa?

Oblaki so nad nami in ne moremo jih doseči.