Ahej =)

Da nisem pisala že od ponedeljka? Tako hitro je minilo, da se mi zdi kot bi včeraj nazadnje. Ne bom več zapostavljala čarovnice in sira (a ime se da spremeniti?), še najmanj zaradi učenja. Ja torej.. pridno sem se učila, nisem bila niti na msnu niti tukaj, še knjigo, katero sem si tako želela brati nisem niti prav odprla (samo malo med poukom :)). In kaj imam od tega?
No.. kar veliko:
- vem da imam nekoga, katerega skrbi za mene po nekaj dnevih (ali pa me pogreša =));
- imam malce več znanja iz geografije in matematike (pri geo sem še kar uživala- je zanimiva, ob matematiki sem pa bila že resno utrujena- premalo spanja);
- v tem času sem dobila več smsov, kot jih dobim v času neučenja =);
- še sedaj slišim zvok flavte in to me pomirja.

Slabo je:
-da se mi bodo čez dva tedna pokazale posledice stresa (sicer sem se zelo trudila, da se mi ne bi);
-mislim da sem tudi malo zbolela (nič več zdravega duha =));
-da se bo s ponedeljkom vse skupaj spet začelo. Nimam veliko časa za počitek torej.
Sicer pa je bilo kar zabavno v šoli (med odmori in prostimi urami), trudila sem se ne misliti na slabo in se spuščala v zanimive pogovore. Lu je komaj danes ugotovila kako pokvarjeno družbo ima :).. pa saj nismo mislili tako resno. Tanja mi je celo zagrozila, da bo kastrirala vse, ki si jaz ne bi želela da jih =). Seveda si je takoj premislila ko je izvedela kako bi se ji maščevala (ne bojte se torej :P). Tisto glede impotence pa bom raje izpustila =).

Ne dolgo nazaj sem brala knjigo, katere konec me je skoraj uničil :). Vse je ostalo tako nerazrešeno in mislila sem, da ne bom mogla dočakati nadaljevanja (če sploh bo, saj je bila knjiga pod novo napisanimi). In potem Tanja najde nek drug del tega dnevnika.. na koncu ugotovima da je našla nadaljevanje. Komaj sem se zadržala sredi tihe knjižnice da nisem pokazala pravega veselja, ki sem ga občutila ob tem =). In sedaj ga imam. Dnevnik Hiacinte Novak v znamenju vodnarja. Že nekaj dni sem si ga tako želela brati in nisem našla časa za to. Danes se mu bom nedvomno posvečala še dolgo v noč.
Razmišljam pa tudi o tem, da bi sama začela pisati knjigo. Sicer sem to že velikokrat načrtovala in tudi začela uresničevati, a ni trajalo dolgo ko sem obupala. Mogoče mi bo tokrat uspelo. Pisala pa bi o malo starejši osebi ali celo odrasli, saj me problemi pubertetnikov več ne zanimajo =). In preko knjig opažam, da imajo starejši veliko resnejše probleme od naših. Glede varanja moža :) in druge. Vedno sem si predstavljala vse tako popolno: otroci (po možnosti dvojčka :), zanimiv in prijeten zakon, dobra služba, lepa hiška z vrtom in bazenom.. Torej preveč filmov in premalo resnih knjig.

Kdor se ukvarja z jogo in drugimi podobnimi vajami ga obsede hudič! :) Moj namen je bil, da bi začela resno delati na tem in potem slišim to.. torej pazite se me =P.


(tus ropas emparejarían idealmente con mi lecho ;))