Lepo je, ko:
- zaradi zagledanja med hojo po stopnicah skoraj zgrešim zadnjo,
- me zmede tako, da ne vem kam sem bila ravnokar namenjena,
- ko namesto zelene vidim bež barvo,
- so oči prijateljic moje (saj gledajo v pravi smeri),
- mi povedo, kar si želim slišati,
- razdevičimo fazota z vrati od wc-ja =) (nismo bile me krive.. kaj pa stoji tam :)),
- po pouku čakamo na to, da izvemo kdaj naslednji dan priti v šolo in s tem smo dlje časa TAM =),
- imaš končno enkrat dober občutek za test od fizike (to še ne pomeni da je pravi =),
- se naučim po nemško rečt, da si želim zabavnega fanta in ne egoističnega,
- me do vikenda loči samo še en dan.

Ni lepo, ko:
- grem vedno v napačno smer,
- imam črne hlače na katerih se vse vidi (upam da ne od nepravem času),
- ne vem kaj si misli,
- vem da je jutri deseti v mesecu in potem se še spomnim da profesorica kemije sprašuje po datumu.

Pa skoraj vse je lepo :).


(več kot največ..)