Nič ni večno. Nobena žalost, nobeno veselje, jeza, strah.. Vse je samo za nekaj časa, čeprav se ti v točno tistem času zdi večno, brez konca. In prav tako tudi noben smisel ni večen. Na vprašanje kaj je naš smisel, bi zmeraj lahko odgovorili drugače. Torej smisli niso večni, ker čustva niso večna? Saj je na nek način to povezano, verjetno. ("Moj smisel življenja je, da ljubim". Ljubezen je čustvo in je naš smisel.. No od nekaterih.) Pa četudi ni..

So trenutki brez globokih čustev in so trenutki brez smisla. Ampak ta se zmeraj pokaže. Seveda se?! Mogoče na drugem kraju.. z drugimi ljudmi..

-------------------------

Ena pesem ki sem jo po pomoti odkrila. Je za prisluhnit, samo ne za večkrat :)..

Within Temptation - What Have You Done

Počitnice

Začele so se super. Že v petek.. in občutek ko greš v soboto ven in veš da te čez dva dni ne čaka pouk je božanski.. marsikaj je božansko. No skoraj gotovo pa se ne bodo končale najbolj super. Da, spet problem-novo leto.

1. Center

Prazno vendar prijetno. Ne morem pa verjeti, da kadilci dejansko v tem mrazu sedijo zunaj. Me smo vztrajale in ostale noter. Saj smo kar hitro šli naprej..

2. Magdalenski gozd (kot imenuje Miha kraj, ki še je za park nekako premajhen :))

Zmeraj sem mislila da so tisti, ki se še pozimi zbirajo na takih mestih, neumni. No saj tudi zdaj nisem ravno spremenila mnenja, ampak zna bit tudi zabavno. Res je da smo bili vsi na pol zmrznjeni, ampak so se očitno navadli.. Jaz se ravno nisem no :), ampak je bilo fajn.

In ne, punce nismo trikrat bolj.. no pač nismo :)

3. Bongos

Morem priznat da je pot do tja bila bolj neznosna zaradi mraza, kot prej cela ura v parku.. ali dve? Saj niti ne vem kolko časa smo bili.. Noter pa je bilo zelo prijetno. Dokončno se nas je zbralo vseh osem in zasedli smo položaje :).

Glasba je bila na trenutke kar dobra.. Tiste pesmi, ki jih vsi poznamo in so fajn za ta čas.. Božične :). Še Lucija je uživala, čeprav je na vprašanje kaj ji je najmanj všeč v tem času, odgovorila da ne mara prav božičnih pesmi.

Posebej mi je ostala v spominu Bela snežinka :). No kakorkoli.

Zabavno je bilo.. zares. Že dolgo se nisem imela tako fajn. Sploh ker so zdaj vsi plesali-mišljeni so tisti trije, ki so bili sošolci že v osnovni, kjer nikoli niso hoteli plesat na kakih zabavah :).

Upam, da bomo zares kdaj ponovili.

Še devet dni! In ti zadnji dnevi se vlečejo bolj kot vsi skupaj. Čeprav se ne morem točno odločit česa med počitnicami se sploh veselim.
Božič.. Pridobiš samo darila in hitro mine.. in skoraj nikoli ni bel. Novo leto.. Saj niti ne vem kaj bom počela. Niti se ne moremo ničesar pametnega domisliti. Občutek imam, da vse skupaj ne bo dobro. No se vsaj ne bom čudila.

Vendar se še vedno veselim.
No... Mogoče malo manj.

--------
..
in my mind
i'll always be his lady
in my mind
i'll always be his girl
only time can tell if i'm his lady
but in my mind i'll always be his girl

they say if u love somethin
you've got to let it go
and if it comes back
then it means so much more
but if it doesn't
at least you will know
that it was somethin you had to go thru to grow.
...

Lepa pesem na svoj način. Oziroma bolj besedilo, ker drugače ni najbolj všečna :)

Nenadoma je vedel, kaj je strah in da ga lahko premaga samo tisti, ki ga spozna.

Tisoč stvari se bojiš: bolečin, sodnikov, lastnega srca (ali njegovega?), bojiš se spanja, bojiš se prebujanja, samote, mraza, blaznosti, smrti, predvsem smrti.

A vse to so samo maske in preobleke.

V resnici se bojiš samo nečesa: zdrsnjenja z roba, koraka v negotovost, drobnega koraka tja čez vsakršno varnost.

...

In kdor se enkrat, enkrat samkrat da, se enkrat osrči in se zaupa usodi, postane svoboden.

(Hermann Hesse)

Nekaj že kar preveč očitnih kvaziromantičnih laži, s katerimi bo začel svoj ‘napad’. Da bi dobil.. khm, saj veste :)..

1. Tvoja lepota je kot neokrnjena narava. Čista, spokojna in divja. Naj bom tvoj!
2. Ti si lepa kot roža in tvoj cvet je lepši od jutranje svetlobe.
3. Če bi bila misel, bi te lahko dojel. Če bi bila energija, bi te lahko doživel. Ker pa si pojem, mi dovoli, da te spoznam.
4. Tazadnja od Ky lie Minogue ni nič v primerjavi s tvojo.
5. Tvoje oči me spominjajo na dva prečudovita (doda barvo vaših oči) tolmuna, v katerih bi se z veseljem okopal.
6. Ali lahko flirtam s teboj?
7. Živijo, nisem vedel, da angeli lahko letajo tako nizko.
8. No, končno sem te našel. Tebe, dekle mojih sanj.
9. Bond. James Bond.

Škoda, da ne mislijo resno, an :)

Oko, polno sanj.

Po mojih sanjah bi lahko napisali knjigo. Sicer nič posebnega, pa vendar ne morem verjeti do kot vse seže moja domišljija.

Knjiga bi se našla v knjižnici pod spomini, ali čem podobnim. Čeprav niso moji spomini. Mene vbistvu sploh ni bilo. Bilo je nekje daleč in jaz sem samo opazovala. Večino časa.

(Nekje vmes se sicer pojavim, kako prjateljico opozarjam da so moški v tisti državi nevarni -). No in potem spet zgodba teče naprej.

Gledala sem družino kako raste in kako se lahko obdrži zveza iz različnih kultur. Kako so se selili in kaj so si ustvarili. Kdo jim je želel dobro in kdo ne. Kdo so bili njihovi prijatelji.. Kakšno delo so opravljali.. Kako so rastli otroci.. Torej vse. Razen tega ne vem, kako jim je bilo ime.

Škoda da ni bilo nekega zaključka, ker je zvonila ura.. upam pa da teh sanj ne bom pozabila. Prav zanimivo je bilo, kot ob branju dobre knjige.

------------

Razum sicer pomaga, vendar je prav tako tudi ovira.

Ko oči zaspijo.. Se angeli zbudijo

Kaj bi morala storiti, da bi bilo vsaj nekaj tako kot bi si jaz želela? Bi morala kaj spremeniti?

So stvari, ki se dajo spremenit, da smo lahko srečnejši. Ampak zdi se mi da je teh malo. Ne moremo spremenit svojih želja, vsaj ne tistih pomembnih, ki nas vodijo. In še enkrat.. kot sem že tisočkrat povedala ali pa si vsaj sama pri sebi mislila: ne da se spremenit ljudi. Čeprav globoko v sebi še sedaj tega čisto ne verjamem. Optimist (najverjetneje sem res le slabo obveščen pesimist).
In res je, da te nihče ne pozna popolnoma, kot tudi ti nikogar ne poznaš do potankosti. Na žalost.
--------

Da, jutro je modrejše od večera, kajne :).. Vendar ima večer vseeno nek poseben čar, ki lahko do jutra kar zbledi. Včasih... ?

In k temu tak lepo paše ( no.. približno) ena pesmica, ki je posvoje celo lepa..

Tonight you're mine completely
You give your love so sweetly
Tonight the light of love is in your eyes
Will you love me tomorrow?

Is this a lasting treasure
Or just a moment's pleasure?
Can I believe the magic of your sighs?
Will you still love me tomorrow?

Tonight with words unspoken
And you say that I'm the only one, the only one, yeah
But will my heart be broken
When the night meets the morning star?

I'd like to know that your love
Is love I can be sure of
So tell me now, cause I won't ask again
Will you still love me tomorrow?
Will you still love me tomorrow?
-----------------

In bi kdo padel za moje sanje?

Je kaj lepšega kot zbuditi se v belo jutro? No to že, ampak vseeno je čudovito :).

Če more že biti hladno naj je vsaj lepo zasneženo, da imamo nekaj od tega. Čeprav vse skupaj raje opazujem od daleč pri zaprtem oknu. Želim si, da bi v meni še vedno ostalo kaj tiste želje iz otroštva. No.. jo bom že prebudila, ko bo čas za to :).

Poglej v daljavo in povej kaj vidiš..........ali vidiš v prihodnost? Si tam z mano?

-----------

Kdo si je izmislil v soboto zjutraj v največjem mrazu hojo po najbolj spolzkih in strmih goznih poteh. Čudim se, da smo preživeli. Ampak zdaj ko razmišljam.. Saj niti ni bilo tako grozno določat rastlinskih vrst, ki jih skoraj ni bilo in opisovat golico. Verjetno.
Sicer pa je bilo veliko manj hudo, kot sem pričakovala. Vsaj vsega nismo rabili delat.. vbistvu res zelo malo.
Čeprav bi vsekakor raje preživela drugačno jutro.. Recimoo daa bi.. :)
No kakorkoli..

----
Opisujem, kar
vidim. Ali ti vidiš,
kar opisujem?

Še od otroštva
tečem za kresnico, ki
je nisem ujel.

Čeprav rečeno:
dež-vsaka kaplja poje
le lastno pesem.

J. Osti

Prečudovito :)

Halloween

Vsekakor ni bil najbolj vvitch dan. In vsekakor ni bil takšen, ki bi si ga izbrala, če bi lahko.

Morem priznat, da je bil najboljši začetek, torej kino. Čeprav smo šli gledat tale film pod prisilo, ker en ne bi mogel priti prej. Torej smo načrte spremenili zaradi ene osebe, ki pa na koncu niti ni prišla! Sicer pa smo v filmu dobili krasne ideje kako bi se ga znebili. Iz maščevanja, da smo mogli gledat tole :). A.. o Saw IV je govora..
Koliko krat sem že rekla da ne maram biljarda? Saj včasih je fajn, ampak kar hitro me začne dolgočasit in niti začnem ne rada. Vedno bolj se mi tudi zdi da ga upravičeno ne maram. Pa vendar sem bila samo ena.. proti tri.

In naslednja lokacija: Štuk. Oziroma najprej hranjenje tam blizu. Pa ne moje, ker nisem imela apetita.
Ravno tam sem srečala sestrično in končno nekdo v tem večeru, ki je bil v podobnem stanju :). Razen tega da sem bila jaz čisto trezna.
..

Že dolgo nisem bila v tak polnem lokalu.. Najprej je celo zmanjkalo kart in smo mogli čakat par minut. Neverjetno. Zunaj ljudi za kako dvorano in noter za dve. Kot bi se cel Maribor zbral na kupu. In na pri pogled sploh ni zgledalo kot Halloween zabava. Niti na drugi pogled. Vse skupaj okoli deset mask. Pa še to močno pretiravam.

Na nek svoj poseben način je bilo celo fajn.

Počitnice!

Jah.. jutri je že polovica za nami. Škoda. Vikend je šel tako počasi in prav uživala sem v počasnem minevanju. Predvsem pa je bil čas čakanja in ta vedno tako mineva. Zdaj pa je že torek.. dobre stvari hitro minejo. Ampak jutri je vvitch dan :).. nekaj kar sem dolgo čakala. In tudi velike zabave na ta dan. Čudovito! (No mogoče pa ne smem pričakovat preveč, ker potem ne bo tako čudovito...)
Za kasnejše dni pa niti nimam načrtov, verjetno bo vse v stilu počivanja. Verjetno :).
Ampak če bi se mi uresničile želje..

Sir v naslovu pa upam da vsi vedo, že dolgo ne pomeni več tistega sira, ki je nekoč. Tistega, čarovnica ne potrebuje več :).

Grozen je občutek, ko veš da si zasledovan in da tista oseba, ki te zasleduje tega niti ne skriva. Nasprotno, prav pokaže da gre namerno v tvoji smeri. Še huje je, če je nekdo ki že zgleda tako čudno, da te kar zmrazi.

Že od nekdaj mi je misel na neko zasledovanje ali še huje zalezovanje strašljiva. Nikakor se ne moreš izognit tisti osebi in prav preganja te.

No na srečo je moja pot iz šole dokaj kratka. Pa vseeno ni prijetno če se nekdo ves čas vozi s kolesom počasi za teboj in ko te prehiti in je že malo pred tabo se ustavi in te počaka.. Pa to ni najhuje, to sem še ignorirala.. Vprašanj pa ne moreš ravno ignorirat.. Na srečo se je prikazala moja ulica in tista oseba je vozila pred mano, ter nadaljevala brez da bi zavila v mojo ulico- najbrž ni vedel da živim tam.. in ko je že toliko naprej srečno smuknem v ulico. Mislim, da sem rešena, nakar se spet prikaže za mano. Neverjtno! Malo prej pa je nadaljeval pot drugje. Take muke že dolgo nisem doživela. In na srečo so se vrata hitro odprla, ker koliko sem videla je želel tudi vstopiti.

Eni ljudje so bolani! Za pot v šolo pa bom izbrala drugo pot, na žalost samo je tale najbolj prometna, torej naj bi bila najbolj varna.

Je to, kar čutim, ljubezen? Ali enost, ki presega celo ljubezen? Kajti ljubezen je človeško čustvo, tisto, kar čutim zdaj, pa je onkraj vsega zemeljskega. Preveč popolno je, da bi se ga domislili smrtniki. Isa je namreč z menoj, in ko mi obraz odreveni in pritečejo solze, vidim le njega. Smej se. Joče. Objema me in šepetava, medte ko se dogorevajo sveče.
»Kako te pogrešam,« rečem kamnu. »Boš prišel k meni v sanjah?«
Čeprav ne dobim odgovora , vem, da bo. Alah je nemara res vzel Isovo telo, toda v resnici ni odšel. Včasih ponoči govoriva; pogovarjava se o najinem Tadž Mahalu, o najinem otroku. Še vedno mi pravi Lastovka.
Z rokami se dotaknem marmorja in spet začutim Iso. Tukaj je. Mati sedi z njim, pa tudi Dara in oče. Tudi Ladli čutim. Dobro so razpoloženi in mladi so kot letni časi. Kmalu se jim bom pridružila..
Mnogi se bojijo smrti. Toda jaz se je ne. Kajti okusila sem enost, ki ji pravimo ljubezen. Smrt je ne more ukrasti. Niti skaliti.
Ne, svojo ljubezen bom vzela s seboj, kamorkoli bom odpotovala.
In vzdržala bo.

trikrat obkrožim hudičev stolp

življenje potunkam do koralnega grebena

po zabrisanih sledeh potujem do delte

v črno mesto tujega imena

in nikjer ni tvojega ostrega pogleda

še tam ne, kjer dolino sol razjeda

ker zaradi tebe vem

kako je, če izginjaš

ker zaradi tebe vem

kako je, če smeh v solze spreminjaš

z dlani je sapa odnesla nasmejane misli

grde še vedno stiskam v pesti

vse, kar je ostalo, je ta rumeni kamen

razpokan spomin in sončni pramen

in nikjer ni tvojih nevarnih besed

še tam ne, kjer ponoči poka led

ker zaradi tebe vem

kako je, če izginjaš

ker zaradi tebe vem

kako je, če smeh v solze spreminjaš

zgradila si bom grad na vrhu tega hriba,

ki sem ga naredila iz ruševin tvojega mesta

-------

Škoda da tako hitro minevajo lepi dnevi..

Ponovno

Ne pišem najbolj redno, ampak zadnje čase imam misli polne drugih stvari pa preprosto pozabim :). Pravzaprav sem se na blog spomnila danes, ko smo pri slovenščini reševali neko anketo in se je ta beseda pojavila v enem izmed odgovorov. Torej je bila anketa dobra iz dveh razlogov; da je šlo kar nekaj ure in da ne bom več zapotavljala Čarovnice in sira :).
------------------

Zanima me, če se vsi bratje in sestre, ko so starejši in nekaj časa ne živijo skupaj, oddaljijo. Si ne povedo več vsega v obraz in postanejo fini drug do drugega. Pravzaprav me skrbi da je tako, čeprav sva si z bratom obljubila da si bova vedno povedala po resnici, pa naj bo še tako kruta. Saj si sedaj tudi :). In res nočem da se to spremeni.
Naprimer ateja je sestra postrigla na njemu zelo nevšečno frizuro (saj je sam kriv, kaj pa je pustil :)) in ji ni rekel ničesar. Pomoje se ji je še zahvalil.
Jaz vem, da tega sedaj ne bi storila.. kaj pa kasneje? Bomo videli :).
------

No pa ena pesem.. zelo lepa :)

http://www.youtube.com/watch?v=SPUJIbXN0WY


..And in this crazy life, and through these crazy times
It's you, it's you, You make me siiiing.
You're every line, you're every word, you're everyyything.

Zatonil je že mesec,

gostosevci z njim,

polnoč je, prešla je ura,

jaz pa sama spim.

sapfo

Pa spet diham tale mariborski zrak po petih dneh in morem rečt, da mi je bil tisti gorski, sicer hladen, bolj všeč. Iz vseh strani obdana z gorami, gozdovi, travniki sem se počutila prav sproščujoče. Pa še skozi umetnost sem se lahko izlivala :), čeprav je bilo vse bolj tako bolj na pol. In vendar zelo zanimivo. Če bi bilo zraven še nekaj oseb, ki sem jih pogrešala bi lahko tam ostala za zmeraj. No pa če bi nekaj oseb izvzela, torej v večini profesorje.

Prva dva dni so se vsi bolj ali manj pritoževali, da je dolgčas, predvsem zaradi vremena, ker smo bili preprosto zaprti. Kasneje, ko se je vreme izboljšalo smo začeli delati še kaj drugega kot hranjenje, spanje in poležavanje. Izvajali smo razne predstavitve, ki so se izkazale za prav zabavne. In tudi pohodi po bližnjih hribovjih so mi dobro deli. Ugotovila sem da je to tisto kar si želim. Sproščujoč tek po naravi :).. In spet sprejela odločitev, da bom to počela večkrat.



Ena slika, ki sem jo posnela takoj ko smo prispeli na vrh:

Kot v pravljici :). Samo bolj toplo bi moralo bit.

Tudi večeri so bili zabavni, čeprav smo imeli policijsko uro. Še za wc :). Zbral se je super del razreda. Čeprav sem nekatere pogrešala. Pa fajn je bilo, ker so bili razredi pomešani. Vse te stvari, ki se jih v nedeljo sploh nisem veselila. Še dobro da nisem ostala doma :).

Pa je (minil) zadnji dan prijetnih poletnih počitnic. Že desetič. A tokrat je drugače. Dolgčas mi je.. pa vendar se ne veselim niti malo. Lahko bi vsak dan tako lenarila in se dolgočasila. Niti najmanj me ne veseli misel na.. Čeprav me je zmeraj na koncu. Kaj hočemo. bom preživela. Verjetno :).

Sploh ne morem dojet, da je zares minilo. Samo čakam da me bo kdo zbudil in bomo še vedno julija.

Upam lahko, da bo letos bolje. Da bom z veseljem zjutraj vstajala, se zabavala pri urah in ne bo naporno. Da bo konec tistih pogledov..

Ne vem niti kaj bom imela oblečeno, pa je že skoraj jutri. Če vreme ni več niti poletno :'.

Spreminjam se.

Sem pa naredila tudi nekaj dobrega med počitnicami. Prvič sem služila denar z lastnimi rokami :) (no drugič, če štejm nekaj malega zraven).

Ob vsem tem sem prav zrastla. Spoznala veliko različnih ljudi. Se utrdila. Preživela naporne in zabavne trenutke. Se zavedala, da tudi sama zmorem marsikaj. Se zavedala svoje samostojnosti. Dobila motivacijo za učenje, da bom kaj več kot le delavka. Hvala Henkel :).

Prijetno je bilo..

Odnosi, kakršni koli že, so kakor pesek v tvoji roki. Če ga držiš na odprti dlani, ostane na njej. Če pa dlan zapreš in jo močno stisneš, da bi pesek zadržal, ti uhaja med prsti. Nekaj ga ostane, večina pa ga bo odteklo.

Tudi odnosom je tako. Če je odprt, spoštljiv in drugega ne omejuje, bo verjtno ostal nedotaknjen. Če pa je preveč krčevit in lastniški, se izmuzne in izgubi.

Término

Here Without You

A hundred days have made me older
Since the last time that I saw your pretty face
A thousand lies have made me colder
And I don't think I can look at this the same
But all the miles that separate
Disappear now when I'm dreaming of your face

I'm here without you baby
But you're still on my lonely mind
I think about you baby
And I dream about you all the time
I'm here without you baby
But you're still with me in my dreams
And tonight it's only you and me

The miles just keep rollin'
As the people leave their way to say hello
I've heard this life is overrated
But I hope that it gets better as we go

I'm here without you baby
But you're still on my lonely mind
I think about you baby
And I dream about you all the time
I'm here without you baby
But you're still with me in my dreams
And tonight girl its only you and me

Everything I know, and anywhere I go
It gets hard but it wont take away my love
And when the last one falls
When it's all said and done
It gets hard but it wont take away my love

I'm here without you baby
But you're still on my lonely mind
I think about you baby
And I dream about you all the time
I'm here without you baby
But you're still with me in my dreams
And tonight girl its only you and me

Wb

Moj dragi bratec se je po štirinajstih dneh vrnil domov. Končno! Ko sem ga zagledala ga nisem mogla niti izpustit. Četudi se je upiral vem da je tudi on mene pogrešal :).
Nič več tišine.. urejenosti.. monotonosti.. nezanimivih dni..
V teh dneh mi je bil dolgčas kar v eno, zdaj pa že sama pojava preganja dolgočasenje. Predvsem, ker se mi zdi čisto drugačen. Na prvi pogled ne moreš niti določiti katere rase je.
Vse spremembe mi sicer niso všeč. Recimo tista pinki zapestnica na roki, ki se mu zdi dejansko kul. No, pa saj je še mlad :).
Seveda sem ga o vsem povprašala in povzel je celotno dogajanje, ki je res bilo zanimivo. (Mogoče pa me le ni preveč pogrešal..). Verjamem pa, da mi je najbolj sočne stvari kar zamolčal. In niti mu ne zamerim :). Mi je ogromen napis Mojca* na roki dovolj povedal o tem, že ko se je primajal skozi vrata. Pa ko že mislim da je mlad..
In če verjamete ali ne, s seboj je imel največji kovček kar ga premoremo doma (povdarjam: ki še ga jaz nisem nikoli uporabila!) in nabito poln je bil z oblačili. Povdarjam: niti jaz nisem nikoli na nobeno potovanje imela toliko oblačil!
Nekaj tukaj ne štima.. :).
Spominja pa me na nekoga..

Samo da je doma.

Le kako dolgo bom to še mislila. Do prvega prepira verjetno.. Torej do jutri? :)

-------------------------

"Take trenutke bi morali negovati:dnevi, ko nisem čakal, pričakoval prihodnosti, ampak sem hrepenel po kraju, v katerem sem bil, po stvareh, ki sem jih doživljal, po sedanjosti, kot da sem jo že izgubil."

Izgublja te, pa tega niti opazi ne.
Podobno, kot da bi izgubil ključ. Najprej ga ne pogrešaš, dokler se ne znajdeš pred vrati in ne moreš noter. Vendar je razlika v tem, da lahko ključ narediš ponovno. Tukaj pa se ne more nič spremenit. Verjetno. Edino če..
Na žalost, pa ti je lahko tisto stanovanje manj pri srcu in te ne gane preveč da si izgubil ključ.

Sem nekje tam, kjer ni poti do mene.

In še zadnja prijetna nedelja pred koncem počitnic. Žalost, da je večje ni. Sploh, ker zame niti ni tako prijeten dan.
Misel, da grem jutri spet delat v Henkel, mi ni dala niti spati. In to je dan za pripravo. Mislila sem dan kar se da najbolje izkoristit, pa ne vem kako. Že od jutra mi je dolgčas. No od takrat, ko sem končno preživela pretres zaradi groznih sanj.
So se že začeli ti dnevi nespečnosti ali nemirnega spanja. Pa še niti ni šole, kaj šele bo.
Tako lepo je sončno.. tisti pravi poletni počitniški dan. Jaz pa imam same slabe misli. Ena mi še posebej ne da miru..
Ampak mogoče bo pa fajn delat. Saj nazadnje je bila družba čudovita. Najbolj me skrbi, da zdaj ne bo nikogar. Kot se je zgodilo prijateljici. Sama cel dan delati za nekim strojem.. in še to delo za moške! Ne hvala.
Najraje bi odpovedala.
Ampak ne bom.
Že zato, ker je danes prepozno.
Ah.
----------------------------------
Bom raje napisala nekaj iz ene knjige. Se mi je zdelo zelo zanimivo. In marsikdo verjame v te mite. Še sama sem nekoč.

MITI O LJUBEZNI

1. Prava ljubezen premaga vse ovire.
Resnica o mitu: Ljubezen sama ne more ohraniti zveze-potrebni sta skladnost in predanost.
2. Ko gre za pravo ljubezen, se tega zaveš v trenutku, ko osebo spoznaš.
Resnica o mitu: Brezglavo zaljubljenost začutite v trenutku, prava ljubezen pa se razvije čez čas.
3. Na svetu je za vsakogar le ena prava ljubezen.
Resnica o mitu: Pravo ljubezen lahko izkusite z več kot le eno osebo-obstaja več potencialnih partnerjev, ki vas lahko osrečijo.
Sama sem dolgo verjela ta mit. In to mi je dostikrat samo škodilo.
Posledice, če verjamete v to: - Svojega partnerja primerjate s svojo predstavo o idealnem partnerju in zato ne cenite njegove edinstvenosti.
- Prepreči vam, da bi dali možnost novi zvezi, ko ste prejšnjo končali.
4. Idealni partner te bo v vsakem pogledu povsem izpolnil.
Resnica o mitu: Idealni partner zadovolji veliko vaših potreb, a ne vseh.
Partener ne zna brati vaših misli, torej če mu ne povete, kar želite on tega ne more vedet.
5. Ko je med dvema močna kemija, je to gotovo ljubezen.
Resnica o mitu: Dobra spolnost nima nič opraviti z ljubeznijo, ljubljenje pa.

Vsaka ljubezn, ki jo občutimo kot pravo, popelje naše srce v novo smer in vsaka zveza nas obogati na drugačen način.

Pa sem prebrala svojo ljubo knjigo. Na žalost, ker me je spravljala v res dobro voljo. Verjetno pa so doma vsi veseli, ker ne bom več doživljala nenadnih napadov glasnega smeha. Danes je bil en res neustavljiv. Po koncu se skoraj petnajst minut nisem mogla niti premaknit. Mama je prišla pogledat če je vse vredu z menoj. Razložila sem ji celo zgodbo, pa ni kazala ravno zanimanja. Pojma nima kaj zamuja.
Ni več knjige.. ni več smisla.

Čez pet minut:
Morala sem.. prenehat s pisanjem.. za nekaj minut.. ker me je napadla.. jooj.. orjaška žival! Zares! Mislim da sem zbudila vse sosede. Še vedno sem pretresena..

Kje sem ostala.. aja, želela sem napisati najlepši stavek iz knjige, ki me je tako ganil:
Ta nasmeh je nasmeh dveh, ki se razumeta v svojem bistvu, ki vesta, da sta si usojena za vse večne čase.
Kako lepo, an?

Sedaj pa sedim tukaj s svojim dragim prijateljem po imenu Pips, ki mi rešuje življenje. Malo se mi že vrti od njega. Verjetno zato, ker sem zajeta v njegove hlape. Če se mi prav zdi, tudi Murija nekam zanaša. Saj bo.. rada ga imam. Pips namreč :)

Ja.. in danes sem skoraj drugič v življenju poskusila hostijo :). Skoraj.. mislim namen sem imela, čeprav ne bi smela, baje. Mama me je spodbujala, ampak raje nisem. Prvič: skrbelo me je, da ne bom pravilno prejela, ker se pač nisem nikoli poučevala o teh stvareh; Drugič: mogoče ni najboljša in zakaj bi si kvarila okus; in Tretjič: najbolj me je skrbelo, da v petah (ki jih nisem najbolj vajena) ne bi bila stabilna na tisti debeli preprogi (vsaj zgledala je precej debela) in bi poletela duhovniku v naročje. Take sramote še jaz ne bi prenesla.
Čeprav me res zanima kakšna je.. Naj gre nekam ta radovednost.

Ni je bolj grozne stvari, kot da ti gre nasmeh ravno takrat, ko ti res ne bi smelo it. Recimo v tišini sredi cerkve. Saj sem se zadržala. Koomaj. Ko sem prekrila roko usta. Komu pa ne bi bilo smešno, če duhovnik sredi molitve na veliko zeha. In ne da bi dal roko pred usta, kar z onim medzehom glasom nadaljuje. In to vees čas. Sem že mislila zapustit cerkev, ker da ne bi izbruhnila.
Našli smo pa tudi v klopco vrezan podpis moje mame, ko je bila še mlada in obiskovala to cerkev. Zanimivo. Da se gre podpisat v cerki..

Drugače pa je dan potekal mirno :)

Zaroli moj komad... heeeeeeeeeeeeeej saj veš.. :)

Nasmeh

Otožnemu tujcu se je nasmehnila,

potem se je, kaže, bolje počutil,

se na uslugo prijatelja spomnil

in mu zahvalno je pismo napisal.

Prijatelj tako se je razveselil,

da po kosilu je dal napitnino.

Točajka, srečna ob tolikšni vsoti,

pa stavila je na slepo srečo.

Naslednji dan je dobitek pobrala

in del dala revežu je tam na cesti.

Berač ji je bil iz srca hvaležen,

ker že dva dni ni ničesar pojedel.

Ko si privoščil je svoje kosilo,

se je odpravil v svoj borni domek.

Na poti je pobral prezeblega kužka,

da bi pri sebi doma ga ogrel.

Mu kužek je bil po pasje hvaležen,

ker pred nevihto ga je otel.

Ko tisto noč zagorela je hiša,

je kužek hvaležni lajal na glas.

Lajal je, dokler ljudi ni prebudil,

jih rešil požara je pravi čas.

Neki pa fant, ki je v hiši prebival,

je, ko je odrasel, predsednik postal.

NA ZAČETKU PA BIL LE NASMEH JE PREPROSTI,

KI ZANJ NIHČE NITI CENTA NI DAL.

Barbara Hauck, 13

:)

Zadnje dni se počutim, kot da sem stara nad sedemdeset. Bolijo me vse mišice in posledica tega je čudna počasna hoja, ki pa izsili še drugačno držo. Kdaj bo že teh bolečin v mišicah konec?
Pa to ni vse.. za povrh vsega sem se zbudila ob petih! Kar iznenada. Trudila sem se, da bi zaspala, ampak ne.. Preprosto ni šlo. Popolnoma sem bila budna. Mislila sem že vstati, ampak ne bi imela kaj počet. Komu pri mojih letih pa se še to dogaja?! Tako sem poležavala.. na srečo je tudi Murija dajala nespečnost in sva skupaj gledala v temen strop. Vsaj družbo sem imela.
Čeprav sem si želela drugačno :).. no vsaj misli so ostale mlade.
Čez dobro uro truda, sem celo napol zaspala. Vsaj nekaj.
Pa saj bo minilo..

Danes sem dobila svojo prvo pravo plačo :). Saj ne da gre za vrtoglavo vsoto denarja, ampak občutek je vseeno dober. Mogoče bom naslednjič delala malo več kot pet dni. Mogoče.. če bom zdržala :)

Dan je lep..

Je bil že čas za novo objavo. Prej preprosto nisem utegnila, sem prezaposlena z nedelom. Pa ne.. saj počnem marsikaj, ampak ni preveč volje :). In še šola bo kmalu. Saj se dokaj veselim. Recimo.. Malo se že morem, ker mi bo potem lažje. Najbolje da se kar dva tedna prej sprijaznim, kot pa da me potem od šoka kap. Čeprav morem priznat, da obožujem te priprave. Hodiš po trgovini in nakupuješ malenkosti, ki so še potrebne. In potem vse diši po novem in se svetlika in te prav pritegne. Pa vendar bi lahko to preprosto izpustila iz svojega življenja in nadaljevala v tem počitniškem tempu.

To poležavanje, branje zabavnih knjig, dolgi sprehodi.. Nič stresnega. Vse je tako lepo.. prijetno :)

------------------

...

Well baby I surrender

To the strawberry ice cream

Never ever end of all this love

Well I didn't mean to do it

But there's no escaping your love

These lines of lightning

Mean we're never alone,

Never alone, no, no

Come on, Come on

Move a little closer

Come on, Come on

I want to hear you whisper

Come on, Come on

Settle down inside my love

Come on, come on

Jump a little higher

Come on, come on

If you feel a little lighter

Come on, come on

We were once

Upon a time in love

We're accidentally in love

Accidentally in love..

Accidentally...

Nikoli več..

..ne bom ponovila včerajšnjega večera in noči. Niti v trikrat manj hudi obliki. Torej česa ne bom ponovila? Točno tega.. da ne vem česa ne bom. Če samo pomislim, mi je slabo. No slabo mi je tudi če ne pomislim.
Omojbog (ne bom več govorila tega, čeprav to ponavljam odkar sem se zbudila)! Omojbog! Pa saj so pozitivne strani. Recimo.. (same negativne imam v glavi), gotovo se da kaj izluščit. Ja! Srečala sem bivšega soseda, ki ga res dolgo nisem vidla in s katerim sva se dobro razumela. In nekoč je bil bog zame :). Zdaj seveda več ni.. Ampak bilo je kar prijetno. To je dobro.. obnavljat stara prijateljstva. Joj in potem z lepim spominom takoj pride mračen. Kaj vse sem mu priznala! ŠŠŠŠŠšššššššššššššššššššššššššš.. Ne bom mislila več.
Še je blo kaj dobrega? Mogoče to, da če bom šla v Ljubljano bom imela kje prespat zastonj :). Kdo za vraga je bil oni? Ampak ni pomembno :). Tudi to kdaj prav pride.
Nič dobrega več.. vse ostalo je blo obupno. No vsaj zbudila sem se hitro in bom imela več od dneva. Spat od napetosti in sramu nisem mogla. OJEJ.. res nikoli več. Že res, da naslednji teden Teja praznuje rojstni dan in načrtuje veliko praznovanje z veliko prave pijače, ampak res ne. Niti pomislit več nočem na to.

Joj!
Je kdo za skupinski samomor?

Auč

Sem se vprašala, če lahko razvajen otrok sploh dela. Mama se je ob mojem vprašanju nasmehnila in rekla, da se bom navadila. Lagala mi je. Mogoče bom preživela, navadila pa se ne bom.
Danes bi celo plačala za masažo. Vse bi dala za vsaj uro masaže. Če bi imela čas in ne bi bila tako utrujena bi si to gotovo privoščila. Sicer pa bi začetnikom morali to dati kot nagrado. Pravico! Ker si zaslužimo po tolikšnem garanju. Ampak oni so kot, da tega ne opazijo.. Kako to, da tega še nihče ni zahteval? Preprosto bon za najbližji masažni salon.
Moram pa pohvaliti ekipo s katero sodelujem. Edino pogovori mi krajšajo čas in resnično so mi do sedaj vsi super. Še je nekaj pravice na tem svetu :).

Usad

Končno en lep in prijeten dan, ki pa se na žalost že izteka. Polovico sem ga tako prespala in to iz čistega dolgčasa. Zakaj bi vstala, če pa ne bi imela kaj za počet?
Prav vidim počitnice kako tečejo mimo mene.. Nekaj bo potrebno spremeniti. Delo sem našla, sicer samo za en dan. Ampak konkretno.. celoten dan. Sem tega sploh sposobna? Nisem. Morda ne bom preživela, ampak če bom, bom močnejša :).
Sploh nočem da se ta dan izteče. Naj traja večno.. Mogoče pa bo fajn, nikoli se ne ve. Ne bom razmišljala v naprej.
Lahko nekdo, ki je ves čas utrujen sploh to zdrži? Spet se strašim.. Saj so tudi dobre plati.
Verjetno ne bi bilo najbolje iti danes na Kalvarijo?! Ali pač.. Če mi bo žal, mi bo komaj jutri :).
Mi bo že kakšen Usad pomagal. Saj obstajajo tudi prijazni in normalni ljudje :).

------------------------------------

Zaj uživaj. Kajti zdaj so časi, ki jih boš pogrešal v letih, ki prihajajo.

------------------------------------

Tadž Mahal

Na morju se zmeraj predajamo sproščujočemu branju, katerega čar je da je neobvezno. In letos sem prebrala najboljšo knjigo v življenju. Zares. Pod marmornim nebom - John Shors (ljubezenka zgodba o nastanku Tadž Mahala). Knjiga se me je tako dotaknila, da še sedaj mislim na njo in obnavljam dogodke. Tako čudovita in hkrati tako žalostna, da ne prebereš poglavja da se ti ne bi orosile oči. Pa ne samo to.. Lahko te popade takšn jok, da se zlepa ne pomiriš (preverjeno :)).

Tadž Mahal

Verjamem, da bom nekoč obiskala ta kraj in takrat bom to zgodbo ponovno podoživela. Verjela bom, da ga je res gradil Isa, ki je tako ljubil svojo Lastovko. In da je na zadnjem položenem marmornem kamnu, zares vklesano njuno ime.

Odlomek (zadnji izdihljaji knjige):

Kako se posloviš od nekoga, ki ga ljubiš? Obstaja beseda, pogled, dotik, ki pomiri bolečino v srcu? Toliko stvari sem spoznala v tem življenju, nisem pa prebrala nobene knjige, ki bi me naučila o takšni ločitvi. Hotela sem biti močna, kajti smrkanje ženske ni bilo nekaj, kar naj bi slišal na začetku potovanja. Toda mojih čustev ni bilo mogoče pomiriti.
»Ostani,« sem zamrmrala, »prosim, ostani.«
»Našla me boš,« je zašepetal. »Vedno si me … našla.«
Čutila sem, kako življenje polzi iz njega, in ga tesno objela, kakor da bi mu moje roke lahko preprečile odhod. »Me boš vzel s seboj?« sem vprašala, poljubljala sem njegove solze, ga okušala. »Prosim, prosim vzemi me s seboj.«
»Z mano … si. Zmeraj si bila.«
Njegov glas je postajal šibkejši, zato sem se sklonila bliže.
»Te zebe, ljubezen moja? Ti je vroče? Kaj naj storim zate?«
»Poljubi me.«
Napravila sem, kar me je prosil, in si želela, da bi lahko skočila tri desetletja nazaj, si želela, da bi bila spet mlada. Pobožala sem ga po laseh, ki so bili zdaj beli. »Hvala, ljubi moj, da sem se zaradi tebe počutila tako celo.«
»To si storila sama.«
»Morda. Ampak brez tebe sem le jaz, s teboj pa sva midva,« sem zašepetala, medtem ko so mi solze padale na njegovo brado. Oči so mu zadrhtele in nekaj je zamomljal.
»Našla te bom,« sem rekla. »Našla te bom, prekritega s kamnitimi okruški, in ti pomagala graditi v raju.«
»Obljubiš?«
»Obljubim. In spet bova živela samo kot eden.«
Nepremično me je gledal. »Ljubim te, Lastovka.«

In potem me je zapustil.

Razdalja je razdrla vse...

Gradove v oblakih razsula je...

Pa je konec. Odcepili smo se od čudovitega otoka Vis in se vrnili v veliko manj čudovit Maribor. Saj ne, da si majhen delček v meni tega ne bi želel, vendar smo za seboj pustili.. preveč. Kot bi rekel Marin: zapustili smo umirjen ritem življenja (ki mu je tako všeč.. ah ja) in se vrnili na beton poln gneče, vročine, kriminala.. Ne, on bi povedal bolje :).

Je kaj hujšega kot se posloviti se od ljudi, na katere se navežeš in si dajati obljube, da se še vidite ob tem pa si vsak pri sebi ponavlja tisti MOGOČE. Sicer pa je vse mogoče, upam.

Že zdaj pogrešam te večere pa naj so bili kakršnikoli. Tiste nasmehe, hojo :), prijaznost, zgodbe... celo tiste malenkoti, ki so me takrat motile.

Sedaj sem pa tukaj.. kjer je ozračje tako žalostno. No, pa saj bo minilo.

Zgodbe in slike iz Visa pa še pridejo :).

-----

Nekateri pridejo v naše življenje in hitro odidejo. Drugi ostanejo nekaj časa in pustijo sledi v naših srcih. Potem nikoli nismo več enaki.

7.7.2007 bi lahko bil moj najsrečnejši dan v življenju :), če bi ga krasilo več lepih dogodkov. Pa vendar je lepo, ko vem da je danes toliko ljudi najsrečnejših. Morda pa se le zgodi čudež in se tudi meni to kdaj pripeti.. Sicer pa že imam svoj najsrečnejši dan. Zgodil se je točno na moj šestnajsti rojstni dan in nikoli ga ne bom pozabila. Lahko pa bi izbrala tudi kak najlepši dan v tem letu.. aha.. že imam :) in ne izdam ga.

--------

I'm a bitch, I'm a lover

I'm a child, I'm a mother

I'm a sinner, I'm a saint

I do not feel ashamed

I'm your hell, I'm your dream

I'm nothing in between

You know you wouldn't want it any other way

-------------

I need a hero

I’m holding out for a hero ‘til the end of the night

He’s gotta be strong

And he’s gotta be fast

And he’s gotta be fresh from the fight

I need a hero

I’m holding out for a hero ‘til the morning light

He’s gotta be sure

And it’s gotta be soon

And he’s gotta be larger than life

Dve pesmici, ki živita danes z menoj skozi dan.. Predvsem zato, ker me napolnita z energijo in pozitivnostjo. Kaj je kdo danes omenil da sem dobre volje? Morda zato.. :)

This could be the first day of my life...

Ne, ne bom objavila besedila pesmi, čeprav jih je veliko, ki bi jih lahko. Preveč.. Pa tako nihče ne bere teh besedil, čeprav povedo točno tisto kar želim povedati jaz in vedno se skladajo s počutjem.

Jah.. vse bi dala za pravo masažo, ker me je včerajšnji dan kar dobro zdelal.. In danes celo dopoldne nakopuvanja. Ja spet. Nisem se mogla zadržat. In imam tudi čisto pravi razlog.

Sedaj pa.. pakiram. Ker odhajam. Kmalu.. Pred tem pa sem pospravljala. Ne vem za koga, ker sem sama. In tudi bom. Pa vendar se tako bolje počutim. Po tem sem se šla uredit. Spet zase. Zdaj pa čakam. Konec dneva. Konec vseh teh dni.

Zakaj se lepe sanje pojavljajo ravno zdaj.. ne maram jih. Pa vendar sem jih tako potrebovala.

---

Žana - Zadnjič (eno izmed besedil, ki bi jih objavila in sem ga - Sobota, april 14, 2007).

10 things i hate about you

1. i hate the way you talk to me and the way you cut your hair
2. i hate the way you drive your car
3. i hate it when you stare
4. i hate your big dumb combat boots and the way you read my mind
5. i hate you so much it makes me sick..it even makes me rhyme
6. i hate the way youre always right
7. i hate it when you lie
8. i hate it when you make me laugh, even worse when you make me cry
9. i hate it when you're not around and the fact that you didn't call
10. but mostly i hate the way i don't hate you. Not even close not even a little bit not even at all.

Perfección

Bedenje do jutra s prijatelji (ob dobri hrani in pijači :)), sledi dolgo spanje in lenarjenje.. še skupno preživljanje popoldneva, pa še ena zabava zvečer.. In da je vse še lepše je tukaj tudi Zablujena Generacija! Na žalost se nisem prebila do prvih vrst, ampak vse je za nekaj dobro, saj bi verjetno tam oslepela od njihove lepote :).In po zablujencih sledi še ena podobna noč.. Sprememba v teh dneh je, da sem danes celo malo več doma kot običajno. In da bom najverjetneje tudi spala doma. Kasneje seveda spet sprehod po lentu in ognjemet. Zabave res ni nikoli preveč :).

So tudi stvari, ki mi manjkajo, ki jih pogrešam. Pa vednar ni smiselno, glede na to da ni obojestransko (pogrešanje). Vse se maščuje.. Upam :). No vsaj trudim se s tem da se skrijem pred prizadetostjo. In da igram tole veliko brezbrižnost. Potlačevanje..

Da, poleg te velike nepopolnosti je vse popolno.

------------------

..

It was you
who chose to end it like you did
I was the last to know you knew
exactly what you would do
And don't say
you simply lost your way
They may believe you
but I never will
never again (will I miss you).

Empress

---------

This doomed empress is waiting for you

to perish anytime soon

Don't look in her enchanting eyes

for thou will swoon

.

The truth is not elusive

so open your eyes and see

Indulge in earthly thoughts

and life will come to thee..

Festival Lent
Lepo se obleči in se sprehajaj po modni pisti.
Tako bi ga opisala z enim stavkom. Povsod bodo oči na pecljih čakale na nekaj novega.. Tako v pričakovanju so in ves čas zgleda kot da nekoga iščejo. Nekaj zase..
Koncerti niso pomembni.. samo naglejmo se. Saj ne pravim da so vsi takšni, ampak kar lepa večina. In potem še od povsod v tebe buta tisti vonj po palačinkah.. vsem sladkem in dobrem. Ne rabiš biti lačen in gotovo boš kaj poskusil. Skoraj se ne moreš izognit, saj te vso to ozračje naravnost sili.
Je pa še vedno nekaj dobrega za krajšanje dolgčasa :). Malo se sprehodiš, srečaš koga poznanega (tudi zelo stare prijatelje).. Sicer vsake toliko malce močneje oprimeš torbico (ni mišljeno nesramno.. ampak če pa imaš včasih res občutek..).
Hecno je, ko prijateljica idealizira največjega čudaka, zaradi pomanjkanja izbire :).. In to rees čudnega. Zna biti zanimivo.

Toti naš Maribor..
Premalo ljudi in vedno več prostora kam bi šel. Potem se lepo razkropimo in dobiš občutek, da je vse prazno. In še ta nevarnost.. Ni večera oziroma noči, da te ne bi vsaj enkrat spreletel srh.. Bi bilo dobro nabaviti solzilec. Ampak potem bogi neznanec, ki želi vprašati samo v kateri smeri mora iti da bi prišel do.. :)

-------
Če ponujaš prijateljstvo nekomu, ki želi ljubezen, je prav tako, kot da bi ponujal kruh tistemu, ki umira od žeje.

Knew the signs wasn’t right
I was stupid, for a while
Swept away, by you
And now I feel like a fool

So confused
My heart’s bruised
Was I ever loved by you?
Out of reach, so far
I never had your heart
Out of reach, couldn’t see
We were never met to be

Catch myself, from despair
I could drown if I stay here
Keeping busy, everyday
I know I will be ok

But I’m
So confused
My heart’s bruised
Was I ever loved by you?
Out of reach, so far
I never had your heart
Out of reach, couldn’t see
We were never met to be

So much hurt, so much pain
Takes a while to regain
What is lost inside
And I hope that in time
You’ll be out of my mind
I’ll be over you

And know I’m
So confused
My heart’s bruised
Was I ever loved by you?
Out of reach, so far
I never had your heart
Out of reach, couldn’t see
We were never met to be
Out of reach, so far,
You never gave your heart
In my reach, I can see
There’s a life out there for me
:)

Pridejo dnevi ko je vse črno. Ko se že sprašuješ kako izgledajo barve in si sploh ničesar prav ne želiš. Vseeno je kaj se zgodi.. vse bo slabo in narobe.

Tudi večni optimisti imajo take dni. Še tisti, ki menijo da zmeraj vplivajo na svojo voljo. In še jaz imam take dni.

Ko zaideš v ta oblak moraš preprosto pustiti, da se razkadi. Z otepanjem samo sprožiš podivjanost in ničesar drugega.

Črna.. na zunaj in navznoter. Vse kar ni črno so blede usnice, ki potemnijo ob eni napačni misli. Žalost.. tista čista globoka žalost. Ne.. ne pozna tolažbe. Za te vrste žalosti je niti ni. Ne obstaja. Če bi.. bi bili vsi srečnejši.

Rada te imam.. Kako sem te največkrat poklicala? ..miska :) -zaspi, le zaspi

Pred dvema letoma se mi je valeta zdela skoraj nekaj najpomembnejšega. Pa saj je za tista leta tudi bila. Sedaj pa ko sem bila samo gledalka sem jo lahko v pravi količini zajela. Brez nervoznosti in žalosti ob slovesu. Morem priznat, da me je ob njihovem plesu prav vleklo na plesišče, da bi se jim pridružila, saj so prišli spomini na čas ko smo se resnično zabavali. Vse tiste plesne vaje.. nič preveč resnega.. In kavbojska polka! Ta ples naravnost obožujem. Pa saj sem tako imela blizu sebe plesalca z valete izpred treh let.. pa na žalost niso bili vsi plesi enaki takratnim :).
Je pa grozno, ko nekateri ne vedo da je manj več. Kar groza me je oblivala na začetku.. pa sem se navadla. Žalosno da je bila taka večina.. Pa saj bodo spregledali. Tudi jaz sem :), čeprav je bila pri meni manj huda oblika.

Mogoče bom objavla kake slikice.. ampak samo mogoče :)

Konec! Tako težko dočakan. Samo še par sproščenih dni.. potem pa pridejo TISTI dnevi. No pa smo že na sredini.. drugo leto se je izteklo. Malo mi je neprijetno ob tej misli. Samo še enkrat toliko pa bo zares konec. Tistega konca pa se ne veselim najbolj.. Če je do sedaj minilo tako bliskovito, verjamem da drugič ne bo nič drugače. Sicer pa sedaj tole ni najbolj pomembno :)

Zdi se mi da je današnji dan tako pomemben.. dan tisočih pomembnih dogodkov, jaz pa nimam časa za njih. Recimo eden najpomembnejših so Il Divo (resnično božanski:)) danes v Ljubljani. Nekaj kar res ne bi smela zamuditi, pa vendar.. Tukaj je tudi Piše se leto.. sicer pa to ni najbolj pomembno. No pač enega najboljših koncertov bom zamudila. To pa ja ni nič takega :). In še nekje je neka zabava.. Ogromno vsega kar si jaz želim doživeti torej. Pa ne gre.. Sicer pa ima vse svoj razlog (se tolažim :)).

Češnje. Zjutraj se zbudim z mislijo na njih. Še vsa zaspana najprej s pogledom iščem kje so. Še vedno so tam! Samo name čakajo. Samozavestno rdeče udarjajo sredi pol temnega prostora. Prav nastavljajo se, saj vedo da so v tej svetlobi še lepše. Kot magnet me povlečejo k sebi. Počasi se približam.. In roka kar sama poseže..


Tako dolgo ne pišem, potem pa začnem s češnjami.. Ja pač mi veliko pomenijo :). Ne vem od kdaj. Res je bil vsako leto velik dogodek, ko so se začele pojavljati na vejah in se svetiti v tem pomladnem soncu. Pa vendar so letos nekaj tako posebnega.. No vredu, saj ne bom več o tem :). Ali pa bi povedala še, da so.. pa ne. Ne bom :)

Saj so tudi druge stvari.. Katere že? Pač pred nami je še samo en naporen teden. Samo še eden! Izmed vseh tistih. Pa vendar potem ni niti pol toliko tednov.. Pa se spet začne. Ponovno. Nikoli se zares ne konča. Pa vseeno je prav tako. In tako mi je tudi všeč. Saj bom nekoč hrepenela po teh tednih. Še celo teh ki so sedaj za mano in tem ki pride.

Čez točno mesec dni pa bom zrla v modro nebo brez oblačka in čutila na sebi močne sončne žarke, ki se bodo odbijali od umirjene morske gladine. Takrat se mi bo mogoče za hip zazdelo da je vse popolno.. Pa vendar ne bo.

Za menoj (no skoraj) je spet eden običajen vikend. Pač tisti takšen pred vsemi spremembami. Ne morem rečti, da sem v polno uživala.. Če te spremlja tisti občutek, da ti nekaj manjka, pač ni vse popolno. Četudi drugače je.

Lepo je, da so okoli mene samo dobre prijateljice :).. No saj če dobro pomislim je bilo super. Vsega pač ne morem imeti naenkrat in vedno bo nekaj manjkalo. Čeprav mi to ne gre in ne gre iz glave. Tudi če sem sredi zanimivega pogovora, plesa, spanja...

Sredi gledanja grozljivke.. Katera pa si res zasluži tak naziv. Saj smo se vse takoj na začetku odločile, da je to preveč in tega preprosto ne moremo gledati. Zase bi še rekla.. ampak za tiste najpogumnejše, ki skoraj živijo za to.. Saj sem rekla da je neprenesljiva, kajne :). Čeprav imam tako veliko željo da bi jo videla.. Ampak bi potrebovala ob sebi nekoga manj prestrašenega :).

In seveda sva bili samo dve za drugačno zabavo. Sicer pa saj to je dovolj:) in do sedaj se je vedno izkazalo za pozitivno. Verjetno obvladava :). Ples je pač nujno potreben za zaključek običajnega vikenda.. In res sem bila tam samo zaradi tega. Sicer me še sedaj ima da bi spala.. ampak saj se bom obnovila :)

PoZdRaW!

Oprostite, ker vas silim v bruhanje.. ampak žal. Sebe tudi. In večina forumov pa nekateri blogi so popackani s takimi forami. Zakaj pa ne bi bila še jaz kul?? Ja seveda.. to je moja velika želja :). Še bolj kul bom, če si lase pobarvam na črno, obujem allstarke (proti katerim nimam prav nič.. nasprotno), se s kako britvico malo pošobam, nakar to obvezno slikam in objavim nekje na netu.. Bom potem dovolj kul? Skulirana.. Žalostno, ampak te stvari se grejo današnje generacije. Celo moja in še starejše, seveda pa predvsem mlajše. Odvratno.. Ko bi jim le lahko kdo pomagal.

System Of A Down - Chop Suey

Wake up

(wake up)

Grab a brush and put on a little make up

Hide the scars to fade away the shakeup

(hide the scars to fade away the shakeup)

Whyd you leave the keys up on the table

There you go create another fable

You wanted to

Grab a brush and put on a little makeup

You wanted to

Hide the scars to fade away the shakeup

You wanted to

Whyd you leave the keys up on the table

I dont think you trust in my self righteous suicide

I cry when angels deserve to die (die)

...

Father father father father

Father into your hand I comend my spirit

Father into your hand why have you forsaken me in your eyes

Forsaken me in your thoughts

Forsaken me in your heart

Forsaken me ohh

Trust in my self righteous suicide

I cry when angels deserve to die

In my self righteous suicide

I cry when angels deserve to die

Moja nova obsedenost.. brez tega preprosto ne gre :).

Tako lepi dnevi so mimo in tako lepi sledijo. To kar pa imam zdaj pa je skoraj grozno. Npr.: Poslušam nek star CD in čakam pesem, zaradi katere sem ga posnela.. nakar pred refrenom utihne. Kot pravi Murphy: CD je vedno poškodovan na mestu, kjer je tvoja najljubša pesem. In te zadnje dni ima Murphy zmeraj prav.. žal :)Ampak bo bolje.. čeprav on tega ne trdi. Jaz vem.

Hojla!
Javljam se natanko stotič. In kaj to pomeni? Vbistvu nič pomembnega. Samo da sem vas mučla s seboj že stokrat in vas bom še naprej :). In če obstaja kdo, ki je prebral vseh mojih 100 postov bom polaskana :) (oz sem..). To pisanje sicer nima pravega smisla, a marsikaj je brez le tega, pa vendarle počnemo.

V pisanje sem se podala brez pravega načrta.. iz čistega dolgčasa. In zaradi tega, da spanje prestavim za nekaj ur. Ker mi drugače škodi :).
Torej.. lahko bi podajala svoje ugotovitve zadnjih dni in bi post bil podoben ostalim. Vendar je danes tako čuden dan, da se CELO MENI ne da razglabljat. Vsa sem nekako brezvoljna.
Morda pa je samo dan kriv za to, da se mi ne da niti prebirat raznih tekstov s psihološko podlago.. nenakih pesmic (poezij).. Torej vse, kar v običajnih dneh obožujem. Spoznala pa sem (to morem povedat), da se mi gnusijo ljudje, ki z nekimi komentarji hočejo pokazati: JAZ SEM PAMETEN.. RAZUMEŠ ME SAMO ČE SI NA MOJEM NIVOJU... NIHČE ME NE RAZUME. In tako dalje bla bla bla.

Naprimer, če napišeš knjigo še ne pomeni, da si nek posebnež in da tega ne zmore nihče drug. Prav tako, če napišeš pesem.. kaj narišeš. Ko tako malo brskam po netu, opažam, da se imajo ljudje za take posebneže, da so prav nagnusni.

Spet pretiravam.. ampak če me je pa to danes prav razdražilo. Sicer pa priznam, da se vsak kdaj počuti posebnega :).. včasih pa pač čutiš da nekam ne spadaš (kot danes jaz). Pa saj bo minilo.

Izdala bom eno skrivnost. Verjetno bo to tudi ostala, če jo objavim semle :D. Ker je pač 100ti post (če ne bi bil bi bilo drugače) in si ga sama zase želim zapomniti.

Združitev

Tako sladek je ta dotik

Tako mehak je tvoj okus

Tako nežen občutek topline

in vroč oplaz strasti

Pripadam ti

Koščka,

ki združena sta v eno.

Zlepljena pod občutki.

Oh, ti prečudoviti trenutki.

Zdijo se večnost

In večnost so, dokler ne mine.

-by vvitch

Ej.. Jaz sem ta skrivnost :)

There is nothing special about me
I am just a lil star
If it seems like I'm shining brightly
It's probably a reflection of something you already are
-
I forget about myself sometime
When there's so many other around
When deep inside you feels darkest
That is where I can always be found
That is where I can always be found
That is where I can always be found
-
Just keep trying and trying
It's just a matter of timing
Though the grinding is tiring
Don't let 'em stop you from smiling
Just keep trying and trying
Sooner or later you'll find it
It's surprising how inspiring
It is to see you shining
Cause in the dark of the night you're all I can see
and you sure look like a star to me
-
There is nothing special about me
I am just a lil star
If you try to reach out an touch me
you'll see I'm not really that far
I may not be the brightest nor am I the last one you’ll see
But as long as you notice, that’s just fine with me
Everything’s just fine with me
Everything’s just fine with me

-

Just keep trying and trying...

-
There is nothing special about me
I am just a lil star
I’ve been running and jumping, but barely
Getting, getting over the bar
I plan on being much more than I, am but that's in do time
But until then I'm guilty, and being humans my crime
Being human that is my crime
Being human that is my crime

-

Just keep trying and trying...

Kako čas beži, če vedno nekaj počneš. Pa saj to je dobro.. četudi bodo ti dnevi prehitro minili. Vsaj preženem nepomembne misli :)
Včeraj ob prebiranju revije sem se zamislila.. Skoraj je ni hujše stvari od tega, da se zapleteš s poročenim moškim. Saj ne da bi se mi to v teh letih zgodilo, ampak nikoli se ne ve. Zakaj bi bila ta ženska uničevalka zakona? Če pa je res le ženska, ki ljubi preveč. In potem žena, če za to punco izve, njo obtožuje za vse. Edini krivec oziroma največji pa je mož sam. Pravzaprav vara obe. Na eni strani obljublja razvezo na drugi pa šepeta ženi v uho da jo ljubi. Potem pa ga tista punca dneve in dneve čaka, kdaj se bo le spomnil na njo. Med tem časom pa jo ubijajo misli, kaj počne v tem trenutku in to z ženo (mogoče še otroci). Ves čas je v pričakovanju kdaj se bo oglasil.. saj se ona njemu ne sme. Uničuje jo in njeno življenje.. Seveda pa nikoli ne bo zapustil žene. Četudi 'ljubica' misli, da jo ima še tako zelo rad.
Na žalost pa je takšnih primerov vedno veliko.. in vedno bodo. Sama pa močno upam da ne bom nikoli v vlogi katere od teh žensk.

(Sem razumevajoča, vendar ne naivna.)

Na tako nič kaj preveč lep dan, ko naj ne bi imela nič pametnejšega za početi, pristanem tukaj.

Zadnje dni veliko razmišljam o vseh voščilih, željah, ki ti jih izrazijo drugi za rojstni dan. Zakaj le? :)
Zanimivo kako se to z leti spreminja. Še nedolgo nazaj so mi želeli same 'petke' v šoli in temu podobno.. Takrat je bila to ena najpomembnejših vrednot. Ko so nas starši naučili, kako pomembno je zdravje, smo vključevali tudi to. Tako čez leta, ko so se začele pojavljati prve ljubezni, tudi tega nismo pozabili omeniti. Kasneje je postala ljubezen ena najpomembnejših stvari.. bila je že obsedenost-obdobje prve pubertete. Malo pozneje pa srednja šola in naše goreče želje pristati tam, kjer si najbolj želiš. Vsako leto je kaj novega in staro malo zapostavimo.
Letos pa tako en velik skok. Kot bi se v samem letu postarala za vsaj tri. Govora je seveda tudi o malo resnejših zadevah :).. Moram priznat da sem se ob enih voščilih tako nasmejala, da mi še zdaj narišejo nasmeh če samo pomislim :). Najbolj zanimivo od vsega pa je bilo, ko mi je brat zaželel, da bi imela že enkrat otroka in bi on postal stric. Med tem ni pozabil omeniti xx osebe. Še nekaj je govoril, a jaz sem ostala pri tej misli.. pa kaj še :). Rada bi se počutila mlado pa mi nekateri prav ne pustijo. Če bom v prihodnjem letu zanosila (upam da ne :)), ampak bo on glavni krivec, ker se bo uresničila ena izmed NJEGOVIH želja. Sicer pa je nekaj takšnih želja, ki si jih ne predstavljam na sebi. Kar nekaj oseb, po katerih pa jaz ravno ne hrepenim. Zlobni so :)! Ampak vseeno sem jim hvaležna.
_____________________________

Razmišljam o tem, kaj bi naredila, če bi na lotu zadela sedmico. (sanjarjenje)
Ne vem, ali naj upoštevam nasvet ali ne. (odločanje)
Fanta ima pa je v objemu drugega. Prevarantka! (sklepanje)
Na izlet gremo na Krk, dobimo se…, zraven moramo imeti… (načrtovanje)
Ta obleka je lepa. (ocenjevanje, vrednotenje)
Ta obleka je lepša kot ona. (primerjanje)
Koliko oken je v vaši sobi? (predstavljanje)
Kaj veš o klasičnem pogojevanju? (priklic)
V katero živalsko vrsto sodijo mačke? (razvrščanje)
Jutri bo lep dan. (napovedovanje)

Če bi začela pisati pred kako uro ali dvema, bi gotovo povedala, kako je lepo danes.. tako sončno in veselo. Povedala bi kako sem bila presenečena in v manjši zadregi.. zdaj pa je to še zadnje, kar polni moje misli.
Ne, nisem slabe volje. Muči me samo krivica, ki se mi zdi da se mi dogaja. V očeh enih sem res ena izmed najslabših ljudi pod soncem.. Sebe si nikoli nisem znala predstavljati kot nekoga, ki ga nekdo dejansko ne bi maral. Mogoče to zveni malce samovšečno, ampak zares. Nisem ravno počela stvari, ki bi druge lahko tako zelo motile. In še zdaj ne počnem nič takega, kar bi druge moralo zanimati. Nič od tega se jih ne tiče.. jaz se jih ne tičem. Naj mislijo, kar želijo (pa četudi ne vedo celotne zgodbe iz sploh moje strani), dokler mi kakorkoli s tem ne škodijo. Ne mislim se vsiljevat, saj je dovolj drugih, ki si jemljejo čas zame in me imajo dejansko radi. Ki me sprejmejo takšno. Občutek imam, da na koncu ne bom jaz na škodi.. sami sebi škodijo s tem, da so zapolnjeni s sovraštvom (sicer močno upam da temu ni tako). Z obsojanjem ne dosežeš ničesar.
Pa kaj bi se obremenjevala s tem in bi jim ugodila.
Ne vem kakšna sem.. dobra, slaba? Morda le malo zmedena. To so najverjetneje opazili čisto naključni ljudje, ki jih sploh ne poznam. In če me vidijo takšno.. me najverjetneje še najbolje poznajo :)

Da pojasnim in s tem zapolnim svoje misli..
Pred kakšnim tednom je pozvonil nek fant mojih let (najverjetneje malo starejši) in jaz vsa zasuta tečem odpret. V rokah sem imela, mislim da neke knjige, papirje (pač vse živo), pri ušesu pa še telefonsko slušalko. Oba sva bila rahlo presenečena.. ker sem odprla res v zadnjem hipu in nisem pričakovala koga novega. On začne razlagat zakaj je prišel, jaz se pogovarjam po telefonu, mu rečem če malo počaka.. s težavo odložim telefon, vzamem tiste papirje, ki mi jih je ponudil ( ob tem se večina razleti po tleh).. bilo je kar nerodno vglavnem. Zdi se mi da še nikoli nisem delovala takoo zmedeno :). Torej.. mine nekaj dni, ko se ta fant spet pojavi na vratih. Ravno sem bila neprimerno (ali premalo-se ne spomnim dobro) oblečena, da bi odprla in se mu kr čez vrata 'derem', da nikogar ni doma. Pol mi pove, da bo prišel drugič :). Tudi prav.. In danes tako spet zvoni (jaz ponovno sama) in moram priznat da sem se kar razveselila. Končno malo družbe. Pove da je že prišel, jaz pa da se spomnim.. in vpraša če smo prebrali tiste liste. Jaz malo v dilemi (saj jih nismo) mu rečem da smo jih :).. in da ne bomo nič imeli. On se malo začudi.. pa reče da gre o neki gradnji in da nič ne rabimo imet, samo če se strinjamo. Malo v zadregi, mu priznam, da vbistvu nismo prebrali no.. (se nasmeji :)) pa reče, če mi jih lahko še enkrat da in da se bo vrnil. Jih nekak nerodno (spet! :)) sprejmem.
Torej.. kaj sem že želela s tem povedat? Tako dolgo je trajalo, da sem izgubila nit.. mogoče sem res malce preveč razvlekla, kaj tako nepomembnega, ampak mi je ostalo v spominu. No.. zdi se mi, kot da me ta fant že pozna. Res da ne ve o meni tistih vseh podatkov, ki pa niti niso tako bistveni.. Ampak tako naraven kot pa si ko si doma.. nisi nikjer. In on je že trikrat naletel na pravo mene.