Pegi

Nikoli nisem dodala naslova, saj se ne moram nikdar odločiti za eno ali dve primerni besedi. In Pegi si zasluži, da je prvi, ki je napisan na tem mestu. Bil je tako poseben.. prečudovit. In sedaj ga ni več. Ravno prej sem gledala kako se je spuščal v črno luknjo, k Mikiju in Mufiju. Vsaj skupaj so. Bilo je zelo žalostno. In še vedno je.

Sedaj pa k veselejšim stvarem. Te so bolj običajne pri meni :). Dnevi so sicer naporni kaj se šole tiče, ampak šola ni vse in ni najpomembnejša recimo. Pomembno je recimo, da sem rešila zaguljeni sudoku in sem na to zelo ponosna :), po eni uri in pol reševanja ko sem prispela na cilj (čeprav je bila ura enajst zvečer) sem bila tako presrečna in tako dobre volje, da bi lahko še kar reševala. Pa je bil spet čas za učenje.
In danes na ta pomemben dan nisem počela nič tako pomembnega in omembe vrednega. Ja no.. sošolcu sem nasedla da ima aids, samo zato, ker je bil tako prepričljiv. Ko sem na koncu postala že tako žalostna in mi je šlo na jok je priznal da si je samo izmislil. Mislim kako nesramno :).. in jaz bom morala res malce omejiti naivnost.

=)