Prva svečka na adventnem venčku gori, prve čestitke nastajajo :), prve snežinke tudi, pisemce Božičku (čeprav v govorni obliki =)), božični kaktus počasi poganja cvetove, končno sem tudi odprla koledarček s čokoladicami.. Kar na enkrat sem dobila spet tisti občutek. In sedaj že celo komaj čakam praznike. Misel na zavijanje darilc, na lučke, vse tiste okraske je prijetna. Vse kar manjka je sneg, pa tudi tega je na koncu vedno preveč.
Poslušam najboljše glasbene mikse za vso Slovenijo in ob tem se odločam iz česa bo nastala nova čestitka; barvice, akvareli, pasteli? Toliko dela in na koncu jih najverjetneje ne bom niti poslala :). Ali mi bodo preveč všeč in jih bom želela obdržati, ali pa bodo takšne da ne bi želela, da jih sploh kdo vidi. Jah..

Vedno bolj se približujem cilju minus narašča. Bolj se mu oddaljujem in spet si ga zaželim. Naj pride hitro, da minus ne bo imel časa poseči vmes :).

Pa še res je..
Življenje je risanje brez radirke!

(Para el mundo tú eres sólo alguien, pero para alguien tú eres el mundo.)