Lahko bi bilo tako preprosto, ampak ni. Spet sem si zaželela celodnevnega ogledovanja si trgovin. Danes sem celo našla hlače in to v trgovini, kjer sem že prejšnje dni poskusila vse mogoče. Saj ne, da so bile na videz takoj zelo privlačne, ko sem jih oblekla so postale -D. Vseh ostalih sedem sem vrnila na polico in končno smo zapustile prvo trgovino. Potem jih je sledilo še nekaj, ker pa nisem našla ničesar popolnega. Še marsikaj me čaka v naslednih dneh -).

Zadnje čase poskušam napisati pesem, ki bi pokrivala moje misli in trenutne dogodke. Opažam, da je zelo težko, saj vedno zaidem s poti. Bo že prišlo samo od sebe, do takrat pa bom pisala samo zgodbe, ki mi bolj ležijo.

Nekdo je nekoč (včeraj-) pravil: "On je moj kisik.. je moja hrana.. moja voda! Vse s čemer lahko živim! Ne veš kako se dušim in kako sem lačna.. žejna.."
Predlog: "Pa postani anaerobna." -)
Moje mnenje.. Včasih v določenih situacijah nehote pretiravaš ali pa govori tvoja podzavest (upam da ne -)). Zato, ker ti je sila. In ker nikakor ni mogoče postati anaeroben, pač zajameš kisik in ti je kasneje lahko tudi žal. Danes je minilo. Zakaj? Ne vem? -)

(Zbudi se dobri princ.. rada bi ti dala vse.. svoje sanje in mladost..)