Skriti se pred vsemi in dejansko izgledati kot topljen led, ko kapljice polzijo po njem in se na koncu izgubijo v globoki luži. Zakaj vse to? Saj nima niti pravega vzroka.. sploh ga nima. Vsaj sama ga ne poznam. Kaj je to za eno obdobje. Zdelo se je že, da je te krize konec. In nastopa spet nova.
Zanima me, kakšna bi bila reakcija, če bi povedala.. vse. Pa ne upam. Niti ne znam izbrati pravega načina. Ne znam biti Tista. Pa četudi bi znala je prepozno. Nikoli nisem imela priložnosti. Sem samo zamujen vlak, ki je pripeljal, ko so potniki že zdavnaj odšli naveličani čakanja. Pravzaprav nisem imela niti izbire, kdaj bom prišla. Vsi zastoji na poti..
Samo ustavim se na postaji, kjer ni nikogar, ki bi vstopil. Naj ostanem in počakam, ali odpeljem nekam v neznano?
Ni komentarjev:
Objavite komentar