Mislim da sem duševno preutrujena.. ali pa telesno. Šla bi spat, vendar se bojim da zaradi utrujenosti ne bi mogla zaspati in potem bi šel večer samo v nič. Sploh pa je še takorekoč popoldan -).
Mogoče bi res morala začeti delati več za svoje čakre, saj bi se mi vsaj nekaj izboljšalo. Čeprav obljubljajo veliko in skorajda nemogoče.

Danes sem dobila obisk Lu in sva se lahko pogovorili o marsičem (predvsem o vseh tistih "neumnostih"). Ugotovili marsikaj novega.. Gledali sva celo slike iz male šole, na katerih sem baje neprepoznavna. No vsaj ona me ni prepoznala, sama sem se takoj -). Spomini so segali daleč.. celo do prvih ljubezni (kaj je že to?). Kako malo sem potrebovala za srečo in zanimivo življenje. Sedaj pa se zdi tako nedosegljivo. Kdaj bo konec te monotonosti? Mogeče bi morala sama kaj narediti v pravi smeri. Če bom čakala na to, da bo Jesse McCartney pozvonil na vratih in me odpeljal nekam :).. Prvič: nihče ne bo kar prišel k meni, brez da bi sploh stopila na dvorišče. Drugič: četudi je Jesse ravno dovolj star in dovolj popoln zame.. ga ne bo nikoli tukaj (pa ne samo njega). Ko bom nehala živeti v svojem svetu pa se lahko kaj oglasite :)