Sovražim pesmi z ljubezensko vsebino. Torej sovražim večino pesmi -). Sploh več ne vem kaj si naj ob njih predstavlajam. In potem na MP3-ju samo preskakujem le te.. ker nimajo pomena. Včasih sem jih prav požirala.. sedaj pa. Ne vem. Neko krizo preživljam -) in ne vem kakšno in ne zakaj. Kar nenadoma me nekaj popade. Kar neki čudni občutki. Kje so pa prijetni?

Zjutraj se zbudim polna energije in se veselim nečesa, ko sploh ne vem česa. Kot nekoč, ko sem se veselila popoldanskega pouka, ker smo lahko nekaj ur prej opazovale mimoidoče (samo določene -). To mi je bilo v takšno neizmerno zadovoljstvo, da je ta občutek bil prisoten še danes. In ko sem se zavedla, da je to bilo samo nekoč.. spet - Konec. Pa če se še tako trudim, da bi spet šla v šolo s tem namenom.. ne morem. To preprosto več ni v meni. Izogiba se me. Niti oplazi me ne.
Utrujajoče je.. ni več sil ni več energije. Kriza!
Nimam drugih besed..

Mislim da potrebujem neko zdravilo za vse to.. hm.. nakupovanje? mogoče :)