Balonček

Če želiš, da je kaj zabavno si moraš tako sam narediti.

• Če se dolgočasiš pri španščini, ker skupina v kateri si, vse zna (mhm =)), te lahko zabava že to da je v skupini 2/3 fantov (4:2) in se samo čudiš kakšnih neumnosti vse se ne domislijo :).
• Če je naprimer film v drugem kinu dolgočasen se mu ne posvečaš in preusmeriš pozornost na kaj drugega :). Poroke in te zadeve. Na koncu pa vseeno ugotoviš, da je film bil zabaven in prav grozljiv. Po poti domov pa raje gledaš v tla, da ne vidiš kje kakšne lobanje :). Pa še tisti čuden občutek na ustnici.. in popuščanje le tega.

Danes

Grozno.. čutim kako se mi neki strup razlega po telesu. Kako mi leze povsod in nimam nadzora nad njim. Sploh ne vem kaj mi pravzaprav počne. Vsekakor se mi ne zdi kot zdravilo, za kakšnega ga imajo drugi. Pa še oni cepitelj misli, da ne potrebujem časa za psihično pripravo. Samo sleci, obriši, pikni, izstisni, obleči. Ni me bolelo, čeprav sem bolečino pričakovala. Vseeno pa ni prijeten občutek nekega "zdravila" v sebi. Koga pa briga gripa. Saj mene se nič ne loti.. večinoma :). Moram pa vseeno pohvalit tamkajšno prijaznost, saj so posebej nam dali 50% popust. Če smo pa zgledali tako lepa družinica :), saj zelo podpirajo to, da se vsi odločijo za cepitev. Jaz sem bila sicer dejansko prisiljena, ampak dobro.
Po pikanju smo obiskali še Qlandio. Kar prijetno.. dobila sem pobarvanko mojmaliponi :) pa balon (ki sva ga kasneje z bratom spustila v nebo in na koncu je bil še samo ena zvezdica na nebu :).. sproščujoče in sedaj pričakujem klic najditelja. Vem neumno, ampak nanj sva napisala mojo telefonsko številko, ker brat svoje ni želel dati. Jaz pa se tudi pustim v vse prepričat :)).
Zavedla sem se, da je oseba, ki me največkrat spravi v smeh prav on, mi hermano. Čeprav pa je tudi oseba s katero se največkrat prepiram, ampak če ga malce bolj opazujem je prav zanimiv. On in njegove hecne ideje. Že dolgo nisva veliko stvari počela skupaj, danes pa že ves dan nekaj. Skoraj sem umrla od smeha, ko je začel govoriti s glasom, ki ga je povzročil helij :), in kako ne more zadržati smeha, ko je to nujno potrebno (Hodiva po bloku in nasproti prihaja sosed. Naenkrat pa se ugasne luč. Vsi obstojimo in jaz čakam v prepričanju, da jo bo ta sosed vklopil, saj je bil bližje. Ko mine veliko časa sama stopim do tja in stisnem stikalo. Na kar zagledava soseda ko nekaj krili po zraku in to tudi ko je luč že prižgana. Primem se za usta in skoraj stečem proti izhodu, brat pa se na ves glas zasmeje, da kar odmeva. Res nima pojma :)); in kako je v trgovini prevzel glavno vlogo in me vodil med policami, da sem se počutila kot mala punčka, ki skače za mamico, ker še ne ve kje kaj imajo in kaj je čemu namenjeno. In potem me pelje še nahranit in mi pripoveduje celo meni zanimive domislice in zgodbe. Domov se vrneva pozno in naučiti se še mora Zdravljico na pamet, seveda vse v zadnjem trenutku. Želim mu pomagati in se odločim da jo bova skupaj zapela, da si bo bolje zapomnil. Verjamem, da so sosedje uživali v najinem dvoglasnem duetu. Zadnje čase so ga deležni vedno bolj pogosto.. in zdi se nama da bi bila kar uspešna na glasbenem področju. Manjka še samo kakšna električna kitara :).

Ah.. ja pišem že kar nekaj časa in v tem času ni nihče nešel balončka, saj ni poklical :). Če ni že počil, ali pa se ni spustil nazaj k nam.

(Če mi ne bo zaj kmalu šlo na msn bom dobila tako lepo ipičnega :).. mhM!)

Vedno več je upanja v ta svet. Slišu sm da z mano hočeš žvet in s tem edino to življenje dat za me. Zato sem dones jst udihnu zrak, dones je moj najlepši otrok in dones zaspim kr jutr s tabo se zbudim..