Mislim, da je to zadnji post v tem letu. Lahko da zadnji post nasploh. Kdove :).

Žalostno, da prazniki tako bliskovito minevajo. Sedaj samo čakam še na jutri in potem je konec. Konec lepega meseca decembra.. ki je tako poln.. poln osebnih praznikov, ki so jih deležni samo izbrani. Lepo :).
In ker se vse tako končuje je čas za še več novega. Nove obljube, novi cilji, novi jaz :).
Spisek zaobljub se samo veča. Vsak dan si dodam kakšno novo. In verjamem da mi bo uspelo. Mislim, da nisem bila nikoli preveč razočarana nad seboj in izpolnjevanjem. Če si nekaj zares zadam in želim (to je vprašanje ja :D) bom vztrajala.

Biti popolnoma buden od svoje izkušnje, kakršna je, in se ji ne umikati ali ji obrniti hrbta - to pomeni biti bojevnik srca!

Ko se odločaš med tem ali bi se maščeval ali pustil stvari kot so, je odločitev kar težka. Moraš razmisliti koliko ti vse skupaj sploh pomeni in kaj želiš doseči. Prva misel je seveda maščevanje, to je že zaradi besa, ki te v trenutku situacije popade. Kasneje začneš bolj trezno razmišljati, ko se malo "ohladi". Želiš si samo prespati vse skupaj, saj se zjutraj najbolje odločaš.
Med branjem knjige, pa sem se takoj zavedla kaj si želim. Pred poglavjem POSTATI RESNIČNO ČLOVEŠKI, sem se zamislila. To kar počnem.. to kar sem si ves čas želela je popolnoma nečloveško!

Največji bojevnik je tisti, ki mu nikoli ni treba uporabiti meča.

Prav.. pa nič maščevanja :).

Pa vseeno je dan minil s pridihom slabe volje.. včasih bi se kar za brezveze lahko razjokala. To je opazil tudi brat, ki se je zelo trudil, da bi me popeljal v svoj svet smeha in glasbe. Tako sem se kar hitro pobrala in mu sledila. Bila sva kot dve gospodinji ob glasbi in svojem posluhu :).

..Let's get excited, we just can't hide it
I'm about to lose control and I think I like it
I'm so excited and I just can't hide it
I know I know I know I know I know I want you, I want you..
I want to love you, feel you, wrap myself around you
I want to squeeze you, please you, I just can't get enough.. :D

Naš božič in novo leto sta mimo.. in napol mrtva pišem tale post. Več razlogov je za moje počutje.
Z Niko vstopiva v Majino sobo in zagledam Lu skoraj v monitorju. Odkrila je namreč eno igro, katero smo potem skupaj reševale do onemoglosti. Popolnoma nas je izmozgala. Tri ure ali še več smo poskušale vse načine in nam ni uspelo dokončno. (http://alt.tnt.tv/games/thedoors/ - če pride kdo do konca naj mi to prosim sporoči, ker bo s tem vse nas napolnil s srečo). Depresivne smo se odpravile v dnevno sobo praznovat novo leto :).

Kasneje ugotovimo, da ima Majin čokoladni liker premalo ruma.. mešale smo vse možne kombinacije z njim, da mi je na koncu že bilo malo slabo. Ko je prišla polnoč čokoladnega likerja (in ruma) niti pogledati nismo mogle več in smo nazdravile kar z mlekom. Uau :).

Takrat se je noč komaj začela.. gledale smo koncert od Siddharte (2x) in se pogovarjale o perečih temah :). Ne vem če se jih da tako poimenovati, ampak to je naznanila Lu. Aktualne teme med mladimi pač. Predelale smo vse do konca in še dlje.
'Čohanje' je tako prijetno da.. ah :). Pač bilo je zanimivo in prijetno. In ko so se zbudili njeni starši (ura je bila nekaj čez pet), smo se zavedle, da je že čas da gremo spat.
V sobi smo potem še dve uri in malo bedele in se pogovarjale dalje. Vmes smo šle celo na zajtrk, saj je bila noč tako naporna in smo bile zelo lačne. Tuširala sem se ob pol šestih zjutraj in skoraj nisem vedela kaj sploh počnem =). Zaspale smo okoli 7:30, čez štiri ure pa me začne motiti nek smeh čisto blizu ušesa. Maj in Lu nista normalni.. spale nismo takoreko nič in oni dve že ob pol dvanajstih čisto naspani. V takšnih pogojih ni bilo mogoče spati dalje, tako da sva se z Niko samo vdali.
Zato torej napol mrtva. Najprej igrica, potem liker, celo noč samo Siddharta in čohanje in pereče teme.. Danes zvečer pa še joga. Kak kul =).

( I don't know where I am. I don't know what I'm doing here..I just know I have to get out..!!)

Dopisano ob 23:22
To sem morala dopisati.. ja igro sem uspešno končala :). Pravzaprav smo že takoj pravilno razmišljale, vendar je prišlo nekje do napake.

Popoldan sem prespala in sedaj imam toliko energije, da nimam kam z njo. Pa še na jogi je bilo tako prijetno.. sploh na koncu, ko se sproščamo in si nekaj zaželimo. Naj se uresniči! =)

Krvavo rdeča barva leti po tipkovnici. To počnem zase in ne za druge. Rdeče in ta post-oboje.

Petek
Jutro je bilo prosto in tako smo šle nakupiti še manjkajoča darilca. Bilo je prijetno. Veliko znanih na vsakem vogalu in veliko božičkov..
Tudi v šoli je bilo vse v prazničnem vzdušju. Izvedela sem kdo je moj skrivni prijatelj :). Nikakor nisem mogla verjeti da je Tanja. Prepričana sem bila da ima ona nekoga drugega. Torej sem od nje dobila dva darilca :). Lepo..
Kasneje smo se še dogovarjali glede novega leta, kar smo se tudi dokončno odločili. V nedeljo se bomo vsi zbrali pri sosošolcu in se pač imeli fajn :).

Dvakrat v dnevu sem ugotovila kako sem rastresena in da sploh ne vem kaj počnem. Najprej zjutraj, ko sem že v mestu ugotovim, da sem dogovorjena da bom doma in da grem bolj pozno do šole. Čisto sem pozabila, da bi obvestila, da me ne bo. In potem še zvečer.. dogovorim se da sem prosta in da lahko pri meni nekaj gledamo na tv. Zmenimo se že za uro in kasneje me opozorilnik spomni, da imam pilates. Spet sem morala vse odpovedati. (Skrajni čas je bil, da sem danes napisala novoletne zaobljube, ki se dotaknejo tudi tega).

Sobota
Zvečer se je končno spet dobil ŽNET in se lepo obdaril :). Dobila sem prekrasna darilca in noč je bila zeloo dolga. Spale smo pri Živi in se zelo dolgo pogovarjale. Tega že dolgo nismo počele in imele smo si veliko za povedat :). Najprej vse zaspane že zvečer in prepričane, da bomo hitro zaspale. Nazadnje sem na uro gledala še nekje ob 4:00.

Nedelja
Jutro zelo utujeno in cel dan na pol v komi..
Dela je bilo ogromno, zato se nisem smela prepuščati počitku. Krasila sem smrečico (v modrozlati barvi), vesila lučke..
Božični večer je bil poln mojega glasu in predvsem poln božične glasbe. Vse je bilo v barvnih lučkah in nikomur nisem dovolila da bi prižgal luč pač :). Ob večerji sem morala prižgati še naslednjih sto svečk, da smo sploh videli kaj jemo. Nič luči torej :). Bilo je prijetno, vendar mi pogled na zavita darila ni dal miru. Vsem nam ni. Ves čas smo gledali v tej smeri in ugibali kaj je noter. Vsem sem naredila veselje, ko sem omenila, da bi mogoče malo prej odprli. Nikogar ni motilo :).

Ponedeljek
Zavijala sem še zadnja darilca, saj z Lu, Majo in Niko jutri praznujemo svoj pozni božič in prehitro novo leto :). Ker pač nismo bile ali ne bomo na te dni vse skupaj. Napisala sem tudi spisek novoletnih zaobljub. Zelo sem se poglobila vanj in se ga bom tudi trudila držati. Mogoče ga bom tukaj kdaj napisala, ampak ne vem :), ker to je osebno.

S prijateljico sestavljama novi pakt.. prvi je delno uspel. Ta novi mora tudi! :)

Ozračje se mi zdi tako naelektreno, polno stresa, naglice. Nisem mogla dolgo gledati vsega tega in sem nakupovanje kar hitro zaključila. Nakupila sem samo nujno potrebna darila (to je za skrivnega prijatelja v šoli). Vsa tista gužva mi ni prijala. Najprej se sploh nisem zavedala, ko pa sem postala neznosno utrujna od vsega me je začelo grabiti. Zavedla sem se tudi, da vedno ko nakupujem dobim tak čudno boleč občutek nekje v trebuhu. Očitno mi vse to škodi.
Pa saj mi marsikaj.. moj spisek novoletnih zaobljub bo kar dolg.

Ves čas si že ponavljam: "Samo na nižji duhovni ravni je.. na nižji duhovni ravni!" In celo pomaga. En nasvet v knjigi sem našla, če te kdo preveč sprovocira, si pač to ponavljaš. In zadnje čase ga vestno upoštevam. So pač na nižji duhovni ravni :).

Veseli me da je jutri še zadnji dan in bom potem imela 11 dni počitka od vseh tistih učilnic, mlečnih s sirom in suho ter solato :) (ne naročim pa si več pol francoza kot danes, ker še cel dan nisem mogla nič jest), od večine ljudi, profesorjev,..Pa saj jutri bo še zanimivo. Končno bom izvedela kdo ima mene za skivnega prijatelja :). Saj je kul da ne vem, ampak jaz in moja radovednost.. to je grozno :). Sploh pa ker vsi okoli mene vedo in me na to vestno opominjajo. Sicer pa je prav zanimivo take dni biti v šoli. V tem času.. vsi se bolj zbližamo in je prav prijetno. Pa še zastonj objemčke bodo delili :). To se mi tudi zdi tako lepo.
.

Abrazame que el tiempo es malo

y muy cruel amigo

abrazame que el tiempo es oro

si tu estas conmigo.

Abrazame fuerte, muy fuerte

y mas fuerte que nunca

siempre abrazame..

=)

..in potem še zadnjič udari. Močno. Z užitkom. Na obrazu je zaznati olajšanje in veselje. Nasmešek ob vsem tistem aplavzu in norenju gledalcev. Tudi starejših. Spogleda se z ostalimi iz benda in z očmi ter palicami nakaže nov komad. Želi si še.. in še in še več. Več ritma, več udarcev, večji aplavz. Ustnice stisne za zobe njegove roke pa skačejo v ritmu. O čem razmišlja? Zgleda kot da igra že avtomatično brez misli, samo v užitek.
Kako bi bila na njegovem mestu. Pa ne zaradi ostalih v skupini (no mogoče :)), ampak zaradi vsega tega kar počne. Tudi jaz bi to. Zdi se mi kot da me to veseli, ampak nisem prepričana, zato pa nisem nikoli poskusila. Vedno pa me je privlačilo, ali pa so me samo oni privlačili :).
No in potem bi zaigrala tisto svojo melodijo :). Tisto, ki ponavadi odmeva v Nikini sobi in ki je nobena pretirano ne mara, ki se sliši med poukom na Lucijinem hrbtu, ker mi je dolgčas in ker si ona želi masaže :). Zagrabila bi tiste palice (s katerimi ne bi počela tistega, kar bi ti Tan :P) in ob njegovem spremljanju s kitaro tolkla v ritmu. Lase bi imela razkuštrane in črne.. Komaj opazna bi bila v tistem kotu neke garaže. Potem si pograbila mikrofon..
"So shut up shut up shut up..don't wanna hear it..get out get out get out.. get out of my way..step up step up step up.. you'll never stop me.. nothing you say today is gonna bring me down..." :)

In stopila bi na oder, kjer bi se vse zableščalo od luči in mi zameglilo pogled, ki bi ga imela že dodatno prekritega z lasmi. Usedla bi se na svoje mesto, dala znak in začela. Začela tolči in v tem sprostila vse svoje misli. Bila bi odmaknjena a kljub temu prisotna.

*Glasba je posrednica med duhovnim in stvarnim življenjem.*

Moje razpoloženje se spreminja glede na to na kaj/koga mislim. Pravzaprav je vse bolj temačno. Saj bi bilo vse lepo in prav, če bi bilo več ljudi, ki bi bili dobri in zreli. Če ne bi iz vsakega kota gledal nek škodoželjec, ki živi samo za to, da drugim ničesar ne privoči, ker sam ničesar nima (lahko bi se vprašal zakaj.. in bi mogoče ugotovil da je vse zaradi njega samega); če ne bi bili vsi tako nemirni in polni depresije, ki si jo delajo sami v glavi; če ne bi vsak petdeset (+,-) letni moški gledal za vsemi najstnicami, doma pa ga čaka žena z otroki in se ji najverjetneje o tem niti ne sanja; če preprosto ne bi vsak skrbel samo zase in bi kdaj pa kdaj pomislil na soljudi, saj se edino v družbi da živeti.
Ne pravim da sem jaz popolna. Daleč od tega. Moja napaka je da ne znam sprejeti nekoga, ki ni tak kot bi si želela. Vsakega bi želela spremniti. No pa to ni pomembno :). Se trudim privajat. Želela sem napisati, da sem do nedavnega mislila kako so ljudje prijazni, da je v vsakem nekaj dobrega. Dokler nisem imela obdobja, ko mi je nekaj hotelo povedati, da temu niti približno ni tako. Nek gospod se me je očitno želel znebiti in če ne bi na drugi strani z neba padel nekdo drug bi bila sedaj nevemkje. Ta je skoraj tvegal sebe da me je lahko ujel. Kasneje se je izkazal, da sploh ni Slovenec in da je neverjetno prijazen. V trenutku sem se znašla med dvema tako različnima človekoma. Nisem mogla dojeti, da je lahko nekdo tako slab. Sicer pa sem mu skoraj v trenutku odpustila saj sem bila navdušena nad prijaznostjo iz druge strani, vendar sem bila prav tako ogorčena in poražena. Sicer je od tega kar nekaj časa, ampak takrat sem se veliko naučila. In sedaj vedno spregledam kdaj škodoželjstvu zrem v oči. To me niti malo ne prizadene več. Zdi se mi žalostno in usmiljenja vredno.
Sami si pletemo dobro in slabo. Vse imamo v rokah in sami se odločamo, če bomo nit obrnili v slabo drugemu (torej sebi).

.

Noben človek ni otok, povsem sam zase;

vsak človek je kos celine, del kopne zemlje;

če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj,

prav tako, kakor da je bil rtič,

prav tako, kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno;

ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v človeštvo.

In zato nikdar ne pošiljaj povpraševat, komu zvon zvoni: zvoni tebi.

.

To misel sem želela objaviti že davno, saj mi je všeč že od takrat, ko je bila napisana v enem zgodovinskem učbeniku. Komaj ko sem jo drugič prebrala sem se zavedala pomena. Neverjetna je!

Kako je danes lep dan. Vse je tako lepo.. svetlo (čeprav je že tema in je bila prej tudi skoraj zaradi megle), tako zeleno-vijolično (nakupovanje =)), tako aktivno, tako polno vsega..
Ne sekiram se če sem:
- po dolgem času prekršila obljubo in obiskala mc'donalds, saj sem uživala (kmalu pa imam pilates, tako da mi ne sme biti hudo) :)
- prehodila vse mesto, vse trgovine in po groznem mrazu pešačila domov
- postala živo zelena in vijolična, saj sta to lepi barvi :)
Bilo je zanimivo. S prijateljico sva se malo prepustili toku kot nekoč.

Čudi me, da se mi je danes matematika zdela prekratka (tako sem padla not v računanje, da sem se komaj ločila od zvezka, ko nas je profesorica opozorila, a je konec.. kot da ji je bilo treba nas spuščati prej), angleščina je bila preprosto čudovita..
Vse je čudovito :).

Zasledila sem da po Sloveniji podarjajo objeme in to se mi zdi lepo. Tudi sama bi se vključila v akcijo, ampak ne utegnem. Bi pa z veseljem bila ob pravem času na pravem mestu. 24.12 bom najverjetneje na kakšnem glavnem trgu čakala.. in se podala v objem z neznancem :).
http://www.objemislovenijo.net/
Res je tako lepo :).

Oh I don't want a lot for Christmas

This is all I'm asking for

I just want to see my baby

Standing right outside my door

Oh I just want you for my own

More than you could ever know

Make my wish come true

Baby all I want for Christmas is... You

.

(http://www.youtube.com/watch?v=diccc7je8tg)

Dva dni in nekaj ur sem zadrževala svojo otožnost in mislim da celo jezo (ali pa ni bila jeza, bolj žalost). Občutek, da se mi bo dejansko zmešalo :). Še sama bi napake prej popravila, kot oni "izvedenci". Ko dobiš tisto željo, da bi pritisnil gumbek, ki bi te popeljal v katero koli smer bi si zaželel, da bi te popeljal TJA. In uzreš eno veliko praznino, pretrgano vez do tistega. Večkrat dnevno sem imela posebne dihalne vaje za sproščanje, da se mi ni zameglil razum :). Grozno je bilo. Sem se skušala zamotit s početjem česa koristnega in mi ni preveč uspevalo. Včasih sem se zalotila pri gledanju v prazen prostor, kot da sem izgubila nekaj tako ljubega. Nekaj brez česa ne moram. In žalostno je, ko ugotoviš da si tudi sam materialist, kot smo vsi, čeprav si tega ne priznamo.
V tem času "stradanja" sem naredila kar nekaj koristnega. Predvsem veliko učenja in temu podobnega.

Narisala sem tudi eno voščilnico ostale bom pa kar kupila. Ne splača se truditi, da na koncu oni, ko to prejme samo bežno pogleda, prebere in vrže med star časopis ali pa v kakšno podobno črno škatlo. Vem da to počnejo, saj sem enaka. In ne smem si želeti, da bi lepše ravnali s tem. Čeprav podzavestno vedno zahtevamo, da so drugi boljši sebe niti pogledamo ne.

V meni je sedaj še en sam minus. Dosegla sem to kar sem želela. Tega bi se morala veseliti, ampak ne morem, ne znam. Nikoli mi ne bo jasno zakaj drugim vedno uspe se veseliti podobnega doseženega cilja meni pa nikoli. Ne znam se veseliti dobrega. Odbija me. Prav privlači me tisto slabo in nedostopno. Sedaj se sicer silim da bi zaužila vse kar mi je ponujeno, morda pa bo lepo. Nazadnje mi je bilo spet žal, ker nisem. Enkrat bom poskusila kaj drugega.

Feels Like Home

Something in your eyes, makes me wanna lose myself

Makes me wanna lose myself, in your arms

There's something in your voice, makes my heart beat fast

Hope this feeling lasts, the rest of my life

.

If you knew how lonely my life has been

And how long I've been so alone

And if you knew how I wanted someone to come along

And change my life the way you've done

.

It feels like home to me, it feels like home to me

It feels like I'm all the way back where I come from

It feels like home to me, it feels like home to me

It feels like I'm all the way back where I belong

.

A window breaks, down a long, dark street

And a siren wails in the night

But I'm alright, 'cause I have you here with me

And I can almost see, through the dark there is light

.

Well, if you knew how much this moment means to me

And how long I've waited for your touch

And if you knew how happy you are making me

I never thought that I'd love anyone so much

.

It feels like home to me, it feels like home to me

It feels like I'm all the way the back where I come from

It feels like home to me, it feels like home to me

It feels like I'm all the way back where I belong

It feels like I'm all the way back where I belong

.

Jah.. malce sem brskala po mapi in našla nekaj pesmic, ki sem si jih dolgo želela spet slišat, vendar se tega nisem zavedala. Sedaj se =).

.

Stisnila sem en kvadratek kar na slepo in lunin orakelj mi odgovarja:
Ko si izbereš partnerja, bodi človek in ga spoštuj in mu ne počni tega, česar nočeš, da bi ti počel on. Če pa ni pravi, pa prijateljsko odidi - nisi edini človek na svetu, ki je sprejel napačno odločitev.
Kot bi bralo moje misli.. kar srhljivo =).

V znamenju..

Ker je zadnje čase vse v znamenju horoskopov in nebesnih znamenj bom tudi jaz napisala nekaj glede tega :).
V katerem naslednjem postu bo vse še bolj podrobno in še kaj dodano, saj bom dobila temu primeren vir.
Moje nebesno znamenje je bik. Zato sem pač takšna oseba kot sem. Kakšna-v obljubljenem postu =).

Moj element oziroma element mojega znamenja je ZEMLJA (prav tako element Device in Kozoroga). Kvaliteta: stalni (kot Lev, Škorpijon, Vodnar).
Najbolje se ujemam z Devico in s Kozorogom, pa tudi s Škorpijonom, z Ribo in z Rakom. Zanimivo :). (In zakaj je ravno Devica na prvem mestu? Kako to sovražim! =))
Prilepila bom še nekaj ujemanj z drugimi znamenji. Tistimi, ki so mi pač zanimivi:

bik+oven
Tako bik kot oven imata smisel za denarne posle, zato se poslovno krasno ujemata. Ljubezenska zveza med njima ni najbolj idealna, njuna trmoglavost jima lahko povzroči mnogo sivih las.
(Kdo si je te izmislil da se ovni in biki ne ujemajo v ljubezni. Ne verjamem :))

bik+bik
Dva bika se ponavadi dobro ujameta. Finančno sta oba dobro preskrbljena, čeprav ga včasih kar ne znata pravilno porabiti. Tudi v ljubezni si lahko prideta blizu, saj sta vendar otroka Venere. V prepirih bo ponavadi partnerica potegnila krajši konec, saj bo kot boljši diplomat popustila in dala prav trmoglavemu prijatelju.
(Samo prijatelja)

bik+devica
V ljubezni se moški-devica in ženska-bik ujemata prekrasno. Še več, njun odnos je kot bi bil zapisan v pravljici, kjer vsak igra svojo natančno določeno vlogo. On bo s treznim razmišljanjem prevzel vlogo poglavarja, bolj čustvena partnerica pa bo prekrasna mati. Poleg tega bo skrivaj držala roko čez denarne zadeve in držala pokonci vsaj tri vogale hiše.
(Ne maram tega ujemanja.. res ne!)

bik+kozorog
Bik in kozorog se v ljubezni prekrasno ujemata. Partnerica v znamenju bika potrebuje obilico nežnosti in kozorog ji to zagotavlja. Njegova ustrežljivost je neredko rezultat občutka dolžnosti in ne slepe ljubezni, česar pa ona tako ali tako ne bo opazila. Tudi denarno se prekrasno ujemata in pogosto nakopičita pravo malo bogastvo.
(Lepoo =))

bik+lev
Lev ne zna živeti drugače kot gospodar in trmoglavi partnerici v znamenju bika to morebiti ne bo po godu. V kolikor se bo potrudila in mu potrdila njegov večvrednostni kompleks, bosta skupaj krasno zaživela. Lev bo znal vedno ceniti njen izostren čut za materialno blagostanje.
(jah)

Saj je še veliko tega, pa so mi ta znamenja še najbolj zanimiva.

Ni pomembno, kako dolgo smo živeli z omejitvami. Če stopimo v temno sobo in prižgemo luč, ni pomembno, ali je bila soba v temi en dan, en teden ali deset tisoč let - prižgemo luč in je razsvetljena. Ko se zavemo svoje sposobnosti za ljubezen in srečo... je luč prižgana.

Bil je zanimiv dan. Skoraj popoln. Nekaj stvari je manjkalo do popolnosti, ampak kljub temu je bil super. Sicer pa se je zelo razlikoval od tistega popolnega dneva, ki sem si ga zamisla in napisala v DZ pri psihologiji. Že to da jo imamo danes na urniku daje dnevu popolnost. Če bi lahko bi ves čas poslušala to profesorico in srkala vso njeno zanimivo znanje. Vedno ko reče "Povedala vam bom še en eksperiment, ki.." me prav napolni s srečo. Res mi je zelo zanimivo. Včasih še sama dobim zamisli za kakšne poskuse, ampak so v večini neizvedljivi ali pa bi mi vzeli veliko časa. Končno sem bila tudi sproščena pri pouku in izven le tega. In sedaj ko to pišem se zavem kaj je temu dnevu dalo popolnost. Ne! Ne dovolim si, da bi mi spet to dajalo voljo, da bi me to napajalo z energijo. Te energije več ne potrebujem. Lahko sem brez nje.. to sem si dokazala. Zakaj pa sedaj ugotovim, da sem jo pogrešala. Ne smem! A vem da lahko.. Zakaj ne izgine.. zakaj ne postane neviden za moje oči. Vsi drugi lahko občudujejo to čudo.. le jaz ne. Pa vseeno mi da energijo.
Potem ko sem se napila pogleda tega čuda, te skrivnostne energije sem imela še željo po nakupih :). Po dolgem času sem užila lepoto mesta (Ancora, H&M, Sariko, pa še neke trgovinice). Najbolj zanimivo je bilo v H&M-u. Zaželela sem si kratkega krilca :) in se malo razgledala, če je kaj zame. Seveda smo zašle tudi na oddelek s spodnjim perilom. In ko jaz nekaj vneto gledam pride do mene popolnoma rdeča Lu in me povleče v prostor zraven. Gleda me z pogledom iz katerega lahko razberem smeh, razočaranje in najbolj grozo. Prisilim jo, da mi pove kaj se je zgodilo. In ona začne: "Grem do ene gospe, ker sem misla da si ti.. in ji rečem: Kaj te maš take vlke gate v roki?!?!" Skoraj sem se razjokala od smeha :)). Njej pa verjamem da je bilo zelo grozno. Gospa jo je pogledala zelo ubijalsko in ko se je Lu opravičila se je celo nasmehnila. Hitro sva zbežali iz oddelka in tako si nisem imela časa kaj več kot samo nagledat. Tudi primernega krilca nisem našla. Pač želim da je popolno in ne nekaj samo da je.
16:45
Tema je že in z Niko se odpraviva še po stojnicah. Povsod so lučke.. barvne in prijetne. Res je lepo. Niti mrzlo ni preveč. Nekaj si ogledujeva in že načrtujem, kaj bom komu podarila za božoč.
17:09
Spomnim se da še vedno nisem plačala opomina za knjige in da jih niti nisem vrnila. Sem pametna. Sama si želim, da me še enkrat opomnijo še za večjo vsoto. Kajne? Jutri bom pa res.
19:16
Sledi: učenje. Ja vem.. petek zvečer. Ampak je nujno potrebno. Pa še vedno imam voljo in energijo za to.

»Potem bi morala reči, kar misliš,« je nadaljeval Marčni zajec. »Saj to počnem,« je hlastno odgovorila Alica, »vsaj – vsaj mislim, kar rečem; sicer pa je to eno in isto.« »Sploh ni eno in isto!« je rekel Klobučar. »Lej jo, potem bi prav tako lahko rekla, da je "Vidim, kar jem" isto kot "Jem kar vidim"!«

Balonček

Če želiš, da je kaj zabavno si moraš tako sam narediti.

• Če se dolgočasiš pri španščini, ker skupina v kateri si, vse zna (mhm =)), te lahko zabava že to da je v skupini 2/3 fantov (4:2) in se samo čudiš kakšnih neumnosti vse se ne domislijo :).
• Če je naprimer film v drugem kinu dolgočasen se mu ne posvečaš in preusmeriš pozornost na kaj drugega :). Poroke in te zadeve. Na koncu pa vseeno ugotoviš, da je film bil zabaven in prav grozljiv. Po poti domov pa raje gledaš v tla, da ne vidiš kje kakšne lobanje :). Pa še tisti čuden občutek na ustnici.. in popuščanje le tega.

Danes

Grozno.. čutim kako se mi neki strup razlega po telesu. Kako mi leze povsod in nimam nadzora nad njim. Sploh ne vem kaj mi pravzaprav počne. Vsekakor se mi ne zdi kot zdravilo, za kakšnega ga imajo drugi. Pa še oni cepitelj misli, da ne potrebujem časa za psihično pripravo. Samo sleci, obriši, pikni, izstisni, obleči. Ni me bolelo, čeprav sem bolečino pričakovala. Vseeno pa ni prijeten občutek nekega "zdravila" v sebi. Koga pa briga gripa. Saj mene se nič ne loti.. večinoma :). Moram pa vseeno pohvalit tamkajšno prijaznost, saj so posebej nam dali 50% popust. Če smo pa zgledali tako lepa družinica :), saj zelo podpirajo to, da se vsi odločijo za cepitev. Jaz sem bila sicer dejansko prisiljena, ampak dobro.
Po pikanju smo obiskali še Qlandio. Kar prijetno.. dobila sem pobarvanko mojmaliponi :) pa balon (ki sva ga kasneje z bratom spustila v nebo in na koncu je bil še samo ena zvezdica na nebu :).. sproščujoče in sedaj pričakujem klic najditelja. Vem neumno, ampak nanj sva napisala mojo telefonsko številko, ker brat svoje ni želel dati. Jaz pa se tudi pustim v vse prepričat :)).
Zavedla sem se, da je oseba, ki me največkrat spravi v smeh prav on, mi hermano. Čeprav pa je tudi oseba s katero se največkrat prepiram, ampak če ga malce bolj opazujem je prav zanimiv. On in njegove hecne ideje. Že dolgo nisva veliko stvari počela skupaj, danes pa že ves dan nekaj. Skoraj sem umrla od smeha, ko je začel govoriti s glasom, ki ga je povzročil helij :), in kako ne more zadržati smeha, ko je to nujno potrebno (Hodiva po bloku in nasproti prihaja sosed. Naenkrat pa se ugasne luč. Vsi obstojimo in jaz čakam v prepričanju, da jo bo ta sosed vklopil, saj je bil bližje. Ko mine veliko časa sama stopim do tja in stisnem stikalo. Na kar zagledava soseda ko nekaj krili po zraku in to tudi ko je luč že prižgana. Primem se za usta in skoraj stečem proti izhodu, brat pa se na ves glas zasmeje, da kar odmeva. Res nima pojma :)); in kako je v trgovini prevzel glavno vlogo in me vodil med policami, da sem se počutila kot mala punčka, ki skače za mamico, ker še ne ve kje kaj imajo in kaj je čemu namenjeno. In potem me pelje še nahranit in mi pripoveduje celo meni zanimive domislice in zgodbe. Domov se vrneva pozno in naučiti se še mora Zdravljico na pamet, seveda vse v zadnjem trenutku. Želim mu pomagati in se odločim da jo bova skupaj zapela, da si bo bolje zapomnil. Verjamem, da so sosedje uživali v najinem dvoglasnem duetu. Zadnje čase so ga deležni vedno bolj pogosto.. in zdi se nama da bi bila kar uspešna na glasbenem področju. Manjka še samo kakšna električna kitara :).

Ah.. ja pišem že kar nekaj časa in v tem času ni nihče nešel balončka, saj ni poklical :). Če ni že počil, ali pa se ni spustil nazaj k nam.

(Če mi ne bo zaj kmalu šlo na msn bom dobila tako lepo ipičnega :).. mhM!)

Vedno več je upanja v ta svet. Slišu sm da z mano hočeš žvet in s tem edino to življenje dat za me. Zato sem dones jst udihnu zrak, dones je moj najlepši otrok in dones zaspim kr jutr s tabo se zbudim..

Možek z belo brado in Neprijaznim spremljevalcem me ni prijetno presenetil :). Poslal mi je opomin za knjige. Zakaj vedno pozabim na to? Zakaj doma zadržujem že prebrane knjige, kot da mi ni treba skrbeti za njih? Preprosto se ne morem ločiti od njih. Postati morem bolj odgovorna. Takoj sem poiskala vse knjige, poklicala v knjižnice in vse podaljšala in si to tudi zapisala. Upam da mi bo uspelo. Sposodila sem si nekaj popolnoma nepotrebnega. Komaj doma sem ugotovila, da sploh ni zame. Če ne mislim postati profesorica :). Mogoče pa mi bo prav prišlo.
Danes se izguba ključa ni dobro odnesla. Ostala sem pred vrati, ampak prvič niti malo žalostna. Ko sem bila mlajša so me taki trenutki spravili tudi do joka. Sedaj pa sem mirno sedla in brala knjigo. Malo me je spodbujal tudi Muri, ki je veš čas bil pri vratih in mjavkal, ker je želel do mene :). Kako lepo.

Po dolgem času sem dobila revijo, ki je kar zanimiva za branje. Dobre strani Miklavža :). Saj ne rečem, da ostalo kaj je prinesel ni dobro. Ravno to je narobe.. preveč je dobro :). Kljub pritiskom se trudim tener una vida sana.
Prebrala sem horoskop za celo naslednje leto. Če bo šlo vse tako kot piše bom imela res zanimivo in prijetno leto :). Polno ljubezni in temu podobnega.. se mi sploh da? Hm.. un poco. Preveč so vse skupaj polepšali. V vsakem novem mesecu se bo skrivala nekje oseba za mene.. pa kaj še :). Vse ostalo je bilo splošno.

Moje skrivnostne bolečine so prenehale. V vsej naglici se niti nimajo časa pojavljat. Vsekakor pa ne mislim spet obiskat kardiologa, kot pred leti. Po vseh pregledih me je namreč vprašal, če sem kaj zaljubljena. Jaz seveda vsa presenečena :). In sem potrdila, potem pa še me je nekaj spraševal o njem. Mislim kakšna predrznost :). Sedaj pa res ne vem kaj bi mu odgovorila, če bi mi zastavil to vprašanje. Tako kot takrat gotovo nisem, ampak sedaj vse dojemam drugače.

"Kadar jaz uporabim kakšno besedo," je samozavsetno rekel Glava-mož, "pomeni ta beseda natančno tisto, kar jaz hočem, da pomeni - ne več in ne manj."
"Vprašanje je samo," je menila Alica, "ali od besed lahko zahtevate, da pomenijo toliko različnih stvari."
"Vprašanje je samo," je pribil možic, "kdo ima glavno besedo - če še nisi vedela."

(No soy una parte de la religión lesbiana =).. hm..)

Upam da ne bo vedno več tistih rdečih črtic zaradi vsega tega prazničnega vzdušja. Ko dobiš željo, da bi si nekaj dobrega privoščil. Sicer pa se trudim, da bi bilo v zmernih količinah.
Mislim, da je čas za prednovoletne obljube, saj če bom tako nadaljevala bo kasneje stanje že takšno, da novoletnih obljub ne bo mogoče niti izpolniti. Najprej manj razmišljanja, da bom vsaj normalno spala. Je možno da celo noč nekaj tako vneto premišljuješ da zaradi tega niti ne spiš? Da slišiš utrip srca tako glasen in te že skrbi kaj le ti naznanja.. da te tako močno zabode in je tako polno vsega.. polno tistega? Meni se zdi mogoče. Saj se je resnično dogajalo. Ves čas sem imela tako polne misli, tako glasne, tako so odmevale in nisem jih mogla utišat. Trajalo je tako dolgo.. nisem več vedela sploh kaj premišljujem. In potem sem od 4:11 dalje samo še budno in popolnoma zavestno razmišljala vse do časa ko je zazvonila budilka. Ni me zbudila, le oznanila je, da je sedaj pa res čas da neham premišljevat. Vse je bilo tako živo... dvakrat sem dobila tak čuden občutek, nisem imela več kontrole nad seboj. Kot bi skozi meditacijo zapuščala telo in bi me bolečina vlekla nazaj. Sploh ne vem kaj se je pravzaprav dogajalo in težko je pojasniti. Mogoče sem bila preveč zaspana a so me glasne misli držale budno. Zdelo se je kot preblisk in tisti močni zbodi so bili resnični. Nisem si samo domišljala. Budno sem sanjala, ampak niso bile sanje. Sama sem jih ustvarjala, želela sem jih kontrolirat pa mi ni uspevalo. Pa vendar so se odvijale po moji zamisli.
Čudno.. zelo čudno. Upam da ni to neke vrste norost. Ampak dvomim da je :).
Hm..

(J.: Kdo si, ki, zagrnjen v noč, tako si vrinil v mojo se skrivnost?
R.: Prenesla me ljubezni je perut: ljubezni ne ubrani zid kamen; in kar ljubezen more, to si upa..)

Prva svečka na adventnem venčku gori, prve čestitke nastajajo :), prve snežinke tudi, pisemce Božičku (čeprav v govorni obliki =)), božični kaktus počasi poganja cvetove, končno sem tudi odprla koledarček s čokoladicami.. Kar na enkrat sem dobila spet tisti občutek. In sedaj že celo komaj čakam praznike. Misel na zavijanje darilc, na lučke, vse tiste okraske je prijetna. Vse kar manjka je sneg, pa tudi tega je na koncu vedno preveč.
Poslušam najboljše glasbene mikse za vso Slovenijo in ob tem se odločam iz česa bo nastala nova čestitka; barvice, akvareli, pasteli? Toliko dela in na koncu jih najverjetneje ne bom niti poslala :). Ali mi bodo preveč všeč in jih bom želela obdržati, ali pa bodo takšne da ne bi želela, da jih sploh kdo vidi. Jah..

Vedno bolj se približujem cilju minus narašča. Bolj se mu oddaljujem in spet si ga zaželim. Naj pride hitro, da minus ne bo imel časa poseči vmes :).

Pa še res je..
Življenje je risanje brez radirke!

(Para el mundo tú eres sólo alguien, pero para alguien tú eres el mundo.)

Pogledam skozi okno in dobim občutek, da smo nekje oktobra. Zjutraj prijetno sije sonce in se odbija od popolnoma suhih cest. Listje je obarvano a še vedno na drevju. Kje je tisti občutek zime, ki ti piha v obraz, ki je vsa bela in sijoča. Kje je tista želja po praznikih, po zabavi.. po izdelovanju snežink in po okraševanju. Prav smešno se mi zdi, da bi karkoli okraševala, saj imam občutek da še zdaleč ni čas za to. Ampak vseeno je december. TISTI mesec. Poln zanimivosti, rajanja, veselja, nakupovanja, obdarovanja. Čas je da se tudi mene to dotakne. Vsako leto sem se tega tako veselila.. ampak sedaj ne preveč. Mogoče, ker bom letos prvič sama risala čestitke :). In ne smem nikogar razočarati. Pa še nikakršnih načrtov za praznovanje novega leta nimam. Bom na koncu pristala doma in gledala domač ognjemet.. ne :) ampak je bilo vedno lepo videti iz takšne višine vse ognjemete vsega mesta. Zdi se mi, da tega več ne bom doživela. Tistega posebnega občutka. Ampak, če bi ostala doma mi ne bi dal miru občutek, da nekaj zamujam. To pa je veliko huje.. ali pa tudi ne.
Kamorkoli pogledam me gleda listek z domislicami iz knjige Murphyjev zakon. Ta knjiga se me je resnično dotaknila. Ne moram se je naveličati prebirati in četudi v naprej vem kaj sledi me vedno nasmeje in očara. Nad menoj je listek: Tudi če ne veš, kaj je treba početi, počni to očarljivo. Res lepo :). Če se mi zazdi, da bi mogla jesti in zagledam: Vse kar je dobrega v življenju je protizakonito, nemoralno ali redi. Potem si kar premislim :). In vedno bolj previdno tipkam številko v telefon, saj me spet opozarja: Napačna telefonska številka ni nikoli zasedena. Še bi lahko naštevala..
=)

Čisto neobičajno..

Nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kaj zapolnjuje misli drugih ( če le nimamo kakšnih posebnih spobobnosti). Lahko nam le ti povedo, lahko se nam samo zdi, ne moremo pa vedeti. Ves čas se nam nekaj roji po glavi. Večinoma tudi več stvari hkrati in zelo hitro. Vsak je preveč obremenjen s svojimi, da bi lahko razmišljal še o drugih (misli dveh ljudi ne moremo spraviti v eno glavo). So nekaj tako posebnega.. ne da se jih zapisat. Ima kdo v tem trenutku identične misli mojim? Glede na to koliko je ljudi bi se lahko zgodilo, ampak dvomim.
O čem razmišlja najstnik, ki naprimer ubije svoje starše.. To je dandanes kar pogosto (pa ne da bi imela kakšne posebne namene.. preveč umirjen tip človeka sem glede tega in polna ljubezni :) ). Tega najstnika bi seveda kaznovali, kaj pa drugega. Če bi bil polnoleten z zaporom. Pa je to prav? Vsi izhajamo iz narave, in ali narava pozna zakljenjeno sobo od koder se ne smeš ganiti? Ne. Ali pozna morjenje? Da. Res ni prav, da drugemu vzameš življenje, ampak:
- najstnik se ni mogel sam odločiti, če sploh želi živeti-to so mu vsilili (tudi to ni prav), torej lahko počne kar mu dopušča nagon;
- že v človeški naravi je da le ta mori, nekoč pa si je nekdo zamislil da to ni prav in da je kaznivo.
Ne.. vse to ne pomeni, da odobravam, da takšnega človeka ne kaznujemo. Ampak vse skupaj nima smisla. Očitno ne zaleže niti to kaznovanje, saj bi drugače že zdavnaj zavladal mir. Kar neko neumno izurjanje vojske, da bi bili pripravljeni na nov pokol.. neke smrtne kazni, ki so popolnoma neumne. Tisti, ki nekoga za to obtožijo so prav tako morilci. Nekateri ljudje vemo kaj je prav in kaj ne. Tisti ko pa ne pa si po svoje niso sami krivi. Dobili so možnost za življenje in morajo se naučiti to spoštovati, s tem da ljubijo vse kar jim je ponujeno.
Vem.. že jutri se lahko spremeni moje mnenje, dokler pa je takšno ga želim izraziti, saj nobene misli niso večne (misli niso omejene, vse ostalo je). Spreminjajo se glede na izkušnje. In so odvisne od osebnosti. Že čez cel dan se spreminjajo. Včeraj sem se komaj zavedla kako zanimivo je vse skupaj. Misli so mi hitro begale glavo in bile so tako zanimive. Želela sem jih sedaj zapisati, pa mi nikakor ne uspeva.
Koliko časa imamo, da odkrijemo vse kar nas zanima? Nikoli ne bomo vedeli, zato je treba delati sproti. Sproti odkrivati vse tiste "resnice", ki nas zanimajo. Saj drugače obstaja možnost, da se jih ne bomo izavedli pravočasno ali nikoli. Naprimer danes me zanima ali sem tega zmožna, torej moram danes poskusiti. Jutri mogoče ne bom imela več možnosti, ali pa me bo minilo. Saj nas vse mine. Vsa sedanja čustva se bodo s časom razblinila. Ne obstaja večno sovraštvo. S časom se bo sprevrglo v usmiljenje ali pa preprosto zbledelo. Ljubezen.. včasih se nas tako močno prime, spet drugič popolnoma pozabimo nanjo. Vsekakor ni večna. Do nedavnega sem bila drugačnega mnenja. Vse je večno le do trenutka ko ne mine.
Ali obstaja večni pesimist/realist/optimist? Po mojem mnjenju ne. Nekaj časa se lahko prištevaš nekam, spet dugič drugam. Nekoč se bo pesimistu zgodilo nekaj lepega in prijetnega, kar ne bo v skladu z njegovim prepričanjem (oprosti Murphy, ker se ne strinjam popolnoma s tvojim zakonom :) : Ne zgodi se, da bi bil pesimist prijetno presenečen.), realistu nekaj nerealnega in nekoč se bo tudi optimist zavedal poraza. Potem bo spremenil svoje "večno" mnenje. Lahko pa da bo že iz navade zašel na staro mišljenje. To je dobro in slabo. Vsak pa je kar nekajkrat v življenju nekaj od tega.
Želim si da bi zapisala svoje misli, vendar to ni enostavno. Ob vseh teh mislih se pojavljajo še druge in jih je preprosto preveč. Seveda ne pričakujem, da se bo kdo strinjal z menoj. Vsak ima svoje mnenje in vsak sodi v svoj koš.

Pegi

Nikoli nisem dodala naslova, saj se ne moram nikdar odločiti za eno ali dve primerni besedi. In Pegi si zasluži, da je prvi, ki je napisan na tem mestu. Bil je tako poseben.. prečudovit. In sedaj ga ni več. Ravno prej sem gledala kako se je spuščal v črno luknjo, k Mikiju in Mufiju. Vsaj skupaj so. Bilo je zelo žalostno. In še vedno je.

Sedaj pa k veselejšim stvarem. Te so bolj običajne pri meni :). Dnevi so sicer naporni kaj se šole tiče, ampak šola ni vse in ni najpomembnejša recimo. Pomembno je recimo, da sem rešila zaguljeni sudoku in sem na to zelo ponosna :), po eni uri in pol reševanja ko sem prispela na cilj (čeprav je bila ura enajst zvečer) sem bila tako presrečna in tako dobre volje, da bi lahko še kar reševala. Pa je bil spet čas za učenje.
In danes na ta pomemben dan nisem počela nič tako pomembnega in omembe vrednega. Ja no.. sošolcu sem nasedla da ima aids, samo zato, ker je bil tako prepričljiv. Ko sem na koncu postala že tako žalostna in mi je šlo na jok je priznal da si je samo izmislil. Mislim kako nesramno :).. in jaz bom morala res malce omejiti naivnost.

=)

Ahoj :)

Malce utrujena.. pa dobro. Zjurtaj sem budilko štiri krat prestavila za pol ure ali več.. in zakaj? Ker se je nekomu zazdelo, da me lahko sredi noči budi, če se mu da :). In potem sem bila rahlo utrujena, no sem še sedaj. In pred menoj še je ena ura joge-pilatesa :). Jea.
Zadnje čase izvem same nove neprijetne stvari, ki mi potem dajo mislit o ljudeh.. hm. Ugotavljam da se zelo razlikujem od enih. V navadah in.. no predvsem v navadah.. so stvari, ki jih jaz ne bi nikoli počela in oni jih, in so stvari, ki jih oni ne bi in jih jaz (oziroma sem jih) :).

Začela sem spet poslušat glasbo, ki mi je bila pred nekje pol leta zelo všeč in potem me je malo minilo. Ugotavljam kako je kul :).

Moja knjiga lepo napreduje.. obsega že kar dve strani. Pa saj počasi se daleč pride. Veliko idej imam, ki pa jih ne zapišem, ker jih pozabim do takrat ko se spravim pisat, ali pa se mi ne zdijo pimerne. Mogoče pa bom nekoč slavna :).

(i wish i had an angel.. for one moment of love.. i wish i had your angel tonight..
last dance, first kiss.. your touch my bliss..)

Dolgo nisem pisala.. pa nič zato :). Malce bolj redno pa že pišem kot v svoj pravi dnevnik. Ampak sem ugotovila, da ga sploh ne potrebujem. V njem so opisani dogodki, ki jih "skrivam" pred drugimi (pač ni treba vsega vsem vedet), vendar sem danes končno vse to izustila. In počutim se naravnost čudovito :). Končno se z nekom lahko pogovarjam o tem. O vsem. Najprej sploh nisem imela namena iti v mesto, kasneje me je tja kar zaneslo. Tudi, ko sem že rekla da grem nisem bila povsem prepričana. In potem sem zamudila vsaj tri avtobuse, ko sem bila namenjena domov. In res mi ni žal :).

Nasplošno o zadnjih dneh..
storila sem eno majceno napako in se postrigla :).. sedaj pa tega več niti ne obžalujem tako zelo. Mogoče malo. Večina reakcij je bila kar vredu (upam da so bile iskrene). Je pa nekaj kar sem upala da se ne bo zgodilo. Še včeraj sem razmišljala, da bi se lahko za razredno sliko fotografirali, ko mi lasje malo zrastejo. Ampak ne.. danes izvem, da se že nasledji teden. Je sploh kaj lepšega :)?
Vse ostalo pa je bilo kar ok. V soboto smo bile spet na bowlingu in nisem bila čisto zadnja :). Pa bilo je kar zabavno. Kasneje se sicer nismo imele kam dati (nikoli več v soboto ne grem v planet tuš.. kolosej je boljši =).. je vsaj blizu mesta). Prav nerodno mi je bilo oditi od mize, kjer smo sedele kar nekaj časa (ur). Tudi sedeti tam je bilo malce nerodno. Miza je bila polna kartonov od pic, škatlic od sladoleda, kokakole, čokolade.. seveda nisem jaz tega vsega pojedla, da ne bo pomote :). Pač nabralo se je.

In potem spet nazaj v šolo.. na nekako predstavo. Čisto proti svoji volji. Še vedno čutim posledice včerajšnega pilatesa, na katerem sem se očitno hotela zelo izkazat :).

(bojim se velikanov =). no.. ne jaz, ampak ona)

Dan pred današnjim:
Sošolka ali bolje rečeno prijateljica je imela rojstni dan. Želele smo jo presenetit z baloni, zato se že pol ure pred poukom zberemo in napihujemo. Balone smo ji imele namen dati v omarico. Ko vse napihnemo in jaz pričakajoče rečem Lu da naj odpre omarico ona začudeno pogleda mene, saj je mislila, da jaz vem številko. Sama pa sem se zanašala na njo, saj je imela vse naše številke zapisane, vendar je listek zgubila :).. res super. Po šoli iščema Nikino sestrično, če mogoče ona ve številko, vendar je bila edina manjkajoča. Imamo pa res srečo. Kasneje smo končno lahko uresničile načrte, le da smo imele preveč balonov za njeno prepolno omarico :). Ampak bilo je lepo. Potem smo bile povabljene na pico v Padrinota.. vem.. obljubila sem si da samo še zdrava prehrana in potem je prvo naslednji dan kar jem nekaj tako nezdravega. Ampak to je bilo poslovilno :). Potem je sledil ves dan brez računalnika.. napredek =).

Današnji dan:
Imela sem tako razgibane sanje, kot že dolgo ne :). Najprej prava nočna mora (2x ustreljena v glavo- preživim; ubijejo prijateljico), potem pa se kar naenkrat spemenijo v tako lepe in nepozabne (ne bom opisovala :).

Dan pa je bil zanimiv.. zelo zanimiv :). V šoli je bilo sproščeno, končno po dolgem času. Še pri matematiki, me je sošolec izpustil in se nisem mučila pred tablo; pri kemiji sem dobivala zanimive listke sošolca (res kr nekaj) :) in pripombe iz zadnje vrste so bile zelo zabavne.
Končno po dolgem času nisem domov odšla sama :).. na to bi se lahko navadila.

Smehljaj se.. jutri bo slabše. .Muphyjev zakon.

(Labela za moške obstaja, da jo le ti uporabljajo.. kajne? =))

Ves dan se je nabiralo v meni. In komaj doma sem vse skupaj spravila ven. Sedaj se počutim super :).

Domov sem prišla popolnoma zbedirana, kot da sem pol ure hodila po dežju v najhujšem vetru (mislim da bom tako najhitreje ozdravela ja). Šola se mi konča dejansko ponoči. Ko mislim lepo po popolni temi domov, se zavem da sem bila okradena dežnika. Nič boljšega, še bolj bom mokra. Lu mi priskrbi takega lepega rumenega in kvadratne oblike (hvala :*). Jaz namreč tega ne bi nikoli storila. Še razmišljam, če bi ga sploh vrnila, kdorkoli ga že pogreša. Namesto da bi me vsaj doma pričakali veseli obrazi je vse še huje. Vsi slabe volje kot da nimam že vsega dovolj. Pa še zadnji dve uri smo imeli matematiko.. mislim da je ne bom šla študirat :). Še Lu pravi, da verjetno nebi bil nobeden meni podoben tam.. super :). No saj mi ostane še španščina.. kar pa sem tudi že v dvomih, glede na to kaj nam je danes profesorica razlagala. Učila se je namreč kje v ustni votlini nastane črka b in podobno :). Torej psihologija.

Malo mi je žal, da se nisem letos tudi udeležila prostovoljnega dela. Bi se vsaj počutila bolje in koristno. Mogoče še pa je čas.. in niti nimam neke prave dejavnosti. Mogoče bi pa bila spet eko :).. karkoli samo da bi bila bolj koristna.
In še eno odločitev sem sprejela.. od jutri dalje še samo zdrava prehrana, veliko vode in rekreacije :). Moram zaiti na stara pota, da se moj imunski sistem spet izboljša.

A za prekomerno izpadanje las obstaja kak poseben razlog? Razen tega da je jesen in da je to v tem času bolj pogosto. Ali pa se mi to danes samo zdi, ker sem bila v delni depresiji.

(hm..)

Danes sem bila zgodnja, čeprav sem k pouku šla komaj ob enih (samo pisat test kemije). Skrbelo me je namreč, da ne bom pravočasno rešla še nekaj nalog in skuhala kosila zase. Vendar sem imela toliko preveč časa, da sem skoraj šla veliko prej v šolo. Zanimalo me je, če se bi dalo potruditi in bi do tja hodila eno uro. Raje nisem poskušala :). Ko sem zagledala sošolke in sošolce sem se komaj zavedla kako sem jih pogrešala. Petminutni odmor je bil prekratek, da bi si vse povedale. Že sedim v učilnici in dobim v roke nek test izpred dveh let, ki so ga takrat pisali. Vsa v prepričanju da naš ne bo enak ga dam nazaj sošolki. V razred pride profesor fizike (nadomeščal je razredničarko), ki nam razdeli teste. In jaz seveda zagledam pred seboj enakega, ki sem ga imela v roki pred nekaj minutami. Seveda vsa jezna nase, ker si ga nisem dobro ogledala. Ah.. kaj češ :). Mislim da še nikoli nismo tako goljufali. Profesorju je bilo vidno vseeno. Gledal je kako se sošolka iz enega konca razreda pogovarja z drugo na drugem koncu. Bila sem v pričakovanju, da bo zdaj zdaj ukrepal. Ampak nič. Kasneje so to vsi izkoristili. Tudi jaz malo :). Ne bi bilo slabo, da bi nas še imel pri katerem drugem testu (razen pri fiziki :)).

Po pouku sem bila dogovorjena z bratom za bowling. Povabil je sošolca in jaz sošolko. Veliko jih je bilo iz naše šole in bila sem zelo presenečena. Res je bilo zabavno. Na začetku najbolj njim, ko so gledali moje propadle poskuse :). Po uri in pol smo bili že zelo utrujeni in takrat mi je začelo uspevat. Bil je tretji krog igre in imela sem toliko točk kot v prvih dveh skupaj. Večkrat sem zadela strike ali pa spare in ob tem sem bila edina dobre volje :). Vendar si s tem nisem popravila končnega rezultata.. skoraj pa.
Sedaj se pa sprašujem, če so določena dejanja naključna ali pa je posredi usoda.. hm :).

(casualidad o destino? :)

Helou!
Mislim da se mi še ni zgodil dan s tako malo dogodki, kot je bil današnji. Prvič letos sem cel dan izostala od pouka (vzrok ni bil neznanje za test :) ali kaj podobnega.. ampak resnično slabo počutje).
Vsa hrana ima enak okus. Oziroma ga sploh nima. Torej sploh nimam želje da bi jo okušala-nekaj dobrega. Ampak za to se slabo počutje nadaljuje.. pa saj se trudim.
Prvič se mi je tudi zdelo da ničesar ne zamujam, kar se mi ni do sedaj nikoli, ko kakšen dan nisem bila prisotna. In ugotovila sem, da ko me ni imajo prijateljice veliko več sreče, kot takrat ko sem z njimi. Torej prinašam nesrečo :).. ne upam da ne. Nisem ravno škodoželjna, saj ne moraš drugemu želeti slabo, potem sam nisi nikoli srečen (to je nasvet za nekoga).


Mislim da preveč živim v domišljiji. Včasih se mi zdi vse tako lepo, ker si sama to naredim. Ker si preveč domišljam. Saj je po eni strani to dobro, samo skrbi me da me bo nekdo postavil na trda tla.. in da se bo vse izkazalo za napačno. Za zdaj pa.. a ni vse tako lepo? :) Meni je.

Začela bom s knjigo (Dnevnik Hiacinte Novak, vzv), saj se je z njo začel dan (oziroma jutro, dan se je začel popolnoma drugače). Na žalost sem jo prebrala, želela sem si da bi trajala večno. Konec sem kar dobro prenesla, čeprav me ne bi motil malce lepši in popolnejši. A realnost ni takšna, torej je bil kar dober. Šele po prebrani knjigi sem se lahko posvečala obiskom. Še prej pa sem sredi stavka s knjigo v roki pela Vse najboljše (brat je praznoval). Zdelo se mi je pravično da vsaj za tisti čas umaknem pogled iz nje. In pesem se mi je zdela takoo dolga.. :)
Sedaj sem začela z eno drugo knjigo.. pisateljica res malce preveč podrobno opisuje svoje življenje in doživljanje (predvsem tega). Veliko si upa :).

Odpiram že tretji zavoj papirnatih robčkov. Tako dolgo tega že nisem počela, da skoraj več ne znam. Zdelo se mi je da se mi letos sploh ne bo zgodilo, saj tako zdravo živim :). Ampak en teden učenja spet vse pokvari in moj imunski sistem se zruši, kljub kapsulam Omega 3.
-Prehlad se nas običajno z lahkoto loti v obdobju zmanjšane imunske odpornosti, ki je lahko posledica pomanjkanja vitaminov, pomanjkanja spanja, izčrpanosti, stresa, zima pa nas z mrazom še dodatno oslabi.- Vzroki kar držijo, le da ni preveč mrzlo in vitaminov mi ravno ne manjka. Zdi se mi tudi da se me ne loteva le prehlad ampak še kaj slabšega, čeprav je le ta sam že dovolj nadležen. Vsaj cepljenje proti gripi je prestavljeno. Če se mi zdi da pikeca ne bom preživela in potem vedno znova ugotovim da sploh ni boleč (preveč), ampak vseeno bolj pozno tem bolje :).

Glede včeraj pa.. še dobro da nisem bila ugrabljena =) (čeprav bi bilo tudi zanimivo). Torej.. v koloseju smo gledali Parfum in mislim, da sem bila edina za to da izdelovalca parfumov ne ubijejo. Ker si res ni zaslužil, saj je delal nekaj res lepega in posebnega (čeprav ne odobravam morjenja). Jaz bi bila z veseljem del tega parfuma :). In tudi kasneje je bilo fajn in še kasneje.. in Sladka ljubezen =)..

(si tú no creas en amor a primera mirada..)... (..pojdi še enkrat mimo mene :).

Ahej =)

Da nisem pisala že od ponedeljka? Tako hitro je minilo, da se mi zdi kot bi včeraj nazadnje. Ne bom več zapostavljala čarovnice in sira (a ime se da spremeniti?), še najmanj zaradi učenja. Ja torej.. pridno sem se učila, nisem bila niti na msnu niti tukaj, še knjigo, katero sem si tako želela brati nisem niti prav odprla (samo malo med poukom :)). In kaj imam od tega?
No.. kar veliko:
- vem da imam nekoga, katerega skrbi za mene po nekaj dnevih (ali pa me pogreša =));
- imam malce več znanja iz geografije in matematike (pri geo sem še kar uživala- je zanimiva, ob matematiki sem pa bila že resno utrujena- premalo spanja);
- v tem času sem dobila več smsov, kot jih dobim v času neučenja =);
- še sedaj slišim zvok flavte in to me pomirja.

Slabo je:
-da se mi bodo čez dva tedna pokazale posledice stresa (sicer sem se zelo trudila, da se mi ne bi);
-mislim da sem tudi malo zbolela (nič več zdravega duha =));
-da se bo s ponedeljkom vse skupaj spet začelo. Nimam veliko časa za počitek torej.
Sicer pa je bilo kar zabavno v šoli (med odmori in prostimi urami), trudila sem se ne misliti na slabo in se spuščala v zanimive pogovore. Lu je komaj danes ugotovila kako pokvarjeno družbo ima :).. pa saj nismo mislili tako resno. Tanja mi je celo zagrozila, da bo kastrirala vse, ki si jaz ne bi želela da jih =). Seveda si je takoj premislila ko je izvedela kako bi se ji maščevala (ne bojte se torej :P). Tisto glede impotence pa bom raje izpustila =).

Ne dolgo nazaj sem brala knjigo, katere konec me je skoraj uničil :). Vse je ostalo tako nerazrešeno in mislila sem, da ne bom mogla dočakati nadaljevanja (če sploh bo, saj je bila knjiga pod novo napisanimi). In potem Tanja najde nek drug del tega dnevnika.. na koncu ugotovima da je našla nadaljevanje. Komaj sem se zadržala sredi tihe knjižnice da nisem pokazala pravega veselja, ki sem ga občutila ob tem =). In sedaj ga imam. Dnevnik Hiacinte Novak v znamenju vodnarja. Že nekaj dni sem si ga tako želela brati in nisem našla časa za to. Danes se mu bom nedvomno posvečala še dolgo v noč.
Razmišljam pa tudi o tem, da bi sama začela pisati knjigo. Sicer sem to že velikokrat načrtovala in tudi začela uresničevati, a ni trajalo dolgo ko sem obupala. Mogoče mi bo tokrat uspelo. Pisala pa bi o malo starejši osebi ali celo odrasli, saj me problemi pubertetnikov več ne zanimajo =). In preko knjig opažam, da imajo starejši veliko resnejše probleme od naših. Glede varanja moža :) in druge. Vedno sem si predstavljala vse tako popolno: otroci (po možnosti dvojčka :), zanimiv in prijeten zakon, dobra služba, lepa hiška z vrtom in bazenom.. Torej preveč filmov in premalo resnih knjig.

Kdor se ukvarja z jogo in drugimi podobnimi vajami ga obsede hudič! :) Moj namen je bil, da bi začela resno delati na tem in potem slišim to.. torej pazite se me =P.


(tus ropas emparejarían idealmente con mi lecho ;))

Nikakor se ne moram ločiti od Panike. Spremlja me v šolo in je z menoj med poukom (če je le mogoče), doma je niti ne izpustim in tudi sedaj me tako lepo gleda s svojimi živimi očmi, da je moja največja želja pograbiti jo in se spet potopiti vanjo. Čisto me je obsedla =) (pa ni edina). Počutim se kot del nje. Le da jaz ne bi nikoli počela vsega tega, kar ona počne v njej. Nisem obsedena z odnosti in ne potrebujem zdravljenja :).
Ves dan se mi zdi da se vse odvija tako počasi, kazalec na uri se skoraj ustavi in niti sanja se mi ne o čem berem v učbeniku. Jemlem si sekunde za počitek, ki jih podaljšujem v minute. Pa si spet preprečim da ne bi postale ure. Sedaj pa ko bi si lahko to podaljšala v ure pa me je minilo. Kot vedno..

Zanima me s kom bom v soboto sedela tam =).. ker danes se nikakor nismo mogle dogovoriti. Mogoče bom pa nazadnje celo sama.. :).

Poljubi se razlikujejo, vsak pomeni nekaj drugega- gospodinje =)


(Je kot potres. Četudi je zelo močan in se zdi neminljiv.. vedno mine (v to sem prepričana).)

Konec včerajšnjega in začetek današnjega dne je bil nepozaben. Končno sem se resnično zabavala. Vzdušje je bilo ravno pravšnje in tudi osebe, ki sem si jih po dolgem času spet želela videti (to sem ugotovila v trenutku zagledanja, ne prej =)) so bile prisotne. Sicer ne vse, pa dobro. Predajala sem se glasbi, se smejala pripovedovanju nekega znanca iz osnovne šole, ki ga nisem niti najmanj razumela. Vneto je ves čas nekaj razlagal se pri tem močno pozibaval ter smehljal :). In potem samo še ples. Vse ne bi bilo tako popolno, če ne bi bila spet Tako blizu (ponovno po več kot enem letu). Samo za tisti čas.. saj nima smisla da bi kaj več sploh upala-dogodek iz preteklosti. Nikakor si nisem mogla razjasnit kaj si misli o meni. Oziroma ali si še vedno misli enako kot nekoč. Upam da ne =).. ampak najverjetneje ja. Domov (k prijateljici) smo bile pospremljene. Spet nas je zabaval ta kot prej, ki nas je pred plesom zapustil in ga do konca nismo več videle. Res se mu na veliko dogaja v življenju in skoraj bi mu zavidala. Ampak saj sem tako tudi zadovoljna. Pri prijateljici smo se potem še dolgo (predolgo) pogovarjale.. in zato tudi bolj malo spale. Kar se je pokazalo danes za ne preveč dobro.


In samo še glede volitev.. sem zelo zadovoljna. Predvsem, ker sem včeraj izvedela da smo s Kanglerjem tako rekoč prijatelji :)..


(Včasih se nam zgodi, da natanko vemo, da gremo v katastrofo, pa kar gremo. Kot da nekdo izsesal voljo iz nas, kot bi bili daljinsko vodeni.)

Spuščene hlače skoraj do kolen, roke v žepih, odprta jakna, cigareta v ustih, velika črna sončna očala, črna kapa (ki prekriva nekaj lepega).. to me pričaka pred šolo (vbistvu ne mene) na koncu pouka. Skoraj planem v smeh, a se zadržim.. no mogoče se malce nasmehnem :). Sicer vse skupaj ni bilo tako slabo, ampak bolj to da želi tako iztopati in se v tem počuti zelo dobro. Ali pa tudi ne. Mogoče pa je le imel oteklino od udarca na očesu (očala), neumite lase (kapa), naporen dan (cigareta), nove boxarce, novo majico.. pa je skušal to zakriti oz pokazati. Ampak bilo mi je vseeno. Nikakor se ne moram navaditi občutka neobčutenja tistega. Po eni strani mi je tako čisto fajn po drugi pa malo pogrešam tisti zadetek.. zelo pogrešam.

Domov sem šla contra viento. Na nekaterih mestih sem se morala prav boriti proti le temu. Stopala sem po pobesnelem listju lepe barve, ki je čudni stokalo pod menoj. In ob tem razmišljala kateri škornji bi bili primerni za h krilu.. in nikakor se ne moram odločiti, še sedaj. Ne za škornje in ne za krilo. In ne za to, če bi obiskala nekoga, ki bi mi s svojimi pripomočki malce (ali zelo) spremenil dolžino las. Vbistvu se odločam, če si sploh upam spet stopiti skozi tista vrata. In če si upam imeti lase v takšni obliki, ki mi je bila vedno všeč. In ne vem ali mi bo tudi na meni. Ampak, če ne bom nikoli poskusila ne moram niti vedeti. Težke odločitve so pred menoj :).

(Tako lepo me gleda, kot me On nikoli ni.. pa vseeno sem pri Njegovem nepogledu občutila veliko več sreče, kot pri njegovem pogledu.)

(samo ob Njem lahko dotaknem se neba?)

Lepo je, ko:
- zaradi zagledanja med hojo po stopnicah skoraj zgrešim zadnjo,
- me zmede tako, da ne vem kam sem bila ravnokar namenjena,
- ko namesto zelene vidim bež barvo,
- so oči prijateljic moje (saj gledajo v pravi smeri),
- mi povedo, kar si želim slišati,
- razdevičimo fazota z vrati od wc-ja =) (nismo bile me krive.. kaj pa stoji tam :)),
- po pouku čakamo na to, da izvemo kdaj naslednji dan priti v šolo in s tem smo dlje časa TAM =),
- imaš končno enkrat dober občutek za test od fizike (to še ne pomeni da je pravi =),
- se naučim po nemško rečt, da si želim zabavnega fanta in ne egoističnega,
- me do vikenda loči samo še en dan.

Ni lepo, ko:
- grem vedno v napačno smer,
- imam črne hlače na katerih se vse vidi (upam da ne od nepravem času),
- ne vem kaj si misli,
- vem da je jutri deseti v mesecu in potem se še spomnim da profesorica kemije sprašuje po datumu.

Pa skoraj vse je lepo :).


(več kot največ..)

Dan se je začel slabo:
2 meseca in 10 dni nisem niti pomislila na ponovno srečanje. Niti si ga nisem želela več po nekaj časa. Danes na poti v šolo pa sem začutila da se bo zgodilo. Nisem morala vedeti, ampak vseeno sem. In potem tista ozka ulica pred šolo. Nikoli se mi ni zdela tako ozka, v trenutku ko ga zagledam nekaj metrov pred seboj se je zožila tako da sem imela občutek, da se nimam kam umaknit. Kar vdala sem se v usodo. Moja prva odločitev je bila da gledam vstran in se delam kot da ga ne vidim. Zadnji trenutek si premislim in veselo pozdravim, on pa samo izbulji oči, kot da sem zadnje kar je sedaj pričakoval. Najini šoli pa loči samo majhna cesta. Tudi prav :).

Kasneje je bilo kar fajn.. v šoli torej. Še posebej ker pač =) že doolgo nisem bila tako v šoli.

Doma pa berem..
Tedenski horoskop-bik:
Nic ni narobe, ce ti gredo po glavi same neumnosti. Nic ni narobe, ce ta teden neumnosti tudi pocnes. Iz srca ti svetujemo samo, da tega ne pocnes pred foto aparati ali kamerami. Gotovo noces, da bi se posnetki tvojega trapastega pocetja znasli nekje na internetu, kjer bi bili prav vsem na ogled.

Aha .. nič pred kamero torej :).


(Lepe ustnice!)

Kakšen čuden zvok je to? Zmedeno se oziram, da bi ugotovila, le kaj me budi tako zgodaj in zakaj. Razočarano spoznam da ni to nič drugega kot budilka, ki naznanja konec počitnic, torej začetek šole, torej konec spanja. Ni mi mar. Samo ugasnem in spim dalje. Hočem.. pa ne moram. Preveč me je razbudilo. Spet tiste prazne obljube pri sebi, ki se začnejo z : "Nikoli več ne bom..." Današnja se je glasila tako: "Nikoli več ne bom igrala Simsov (2) pozno v noč." Če pa te tako zasvojijo. In tak lepo sem si uredila vse. Mogoče bom kdaj dodala slikico :). Ampak res samo mogoče..
(Nisem si dobro ogleda ustnic. Nisem imela dovolj dobre priložnosti. Glede na opise drugih me že malo skrbi. Ampak najprej se moram prepričati. Pa kako je mogoče da se niti malo ne spomnim? Ničesar.. ne samo tega.)

Danes je popoln večer :). Sem ga že komaj čakala..


(palačinke+limona =)

Večer!
Končno po veliko dnevih sem se sprostila na fitnes-jogi (vadba »body&mind« programa. Starodavna znanja joge, prežeta z lastnostmi moderne fitnes vadbe, nam poda dinamično, tekočo vadbeno obliko, s katero se dosegajo odlični rezultati za telo in um). Sicer mi ni preveč všeč, če v športni opravi srečam prijatelje =), ampak dobro. Fajn je bilo.


In kaj sem storila takoj po koncu? Skoraj tekla domov poslušat.. pač eno pesem :). In nisem se je še naposlušala. Na srečo imam nekoga, ki mi jo je priskbel, ker res ne vem kaj bi še danes brez te pesmi (hvala še desetič :*). In da ne bo kdo rekel da nimam okusa prilagam lepšo sliko sem.. od izvajalca pač =):


In nisem kakorkoli obsedena. Ampak dotakne se me tam nevede =)..

Hey!
Zbudim se pozno. V sobi je takšna tema, da nimam občutka za čas. Dvignem rolete in zagledam vse pokrito z težkim in popolnoma belim snegom. -> To bi bilo popolno jutro. Vendar nič od tega se ni zgodilo. Kot že cele počutnice so me tudi danes zgodaj zbudili sončni žarki, saj se je roleta vdala in obtičaka nekje na sredini okna. Kdaj pride gospod roletar pa tudi ne vem. Podnevi mi manjka svetlobe, zjutraj pa teme. In ravno ko bi lahko spala dalj časa. Mogoče bom pa zadnji dan iznašla nekaj, kar mi bo pripomoglo k daljšemu spanju. Saj se tistemu velikemu kosu temnega blaga nisem mogla upreti. Izginil mi je pod rokami. Nimam več nadomestne rolete.
In potem še sneg.. zagledam le nekaj streh malce potrosenih z nečim belim, čemur skoraj da ne gre reči sneg. Če je že mrzlo bi vsaj lahko bilo lepo mrzlo. Upam da bo letos kaj iz tega.



(Ozrem se po okolici, ki je vsa bela in sijoča. Drevesa komaj zadržujejo težki sneg in zdi se da bodo kmalu omagala. Pogledam ga in vidim na njegovam obrazu skrivnosten nasmešek. Počepne in zajame nekaj snega. Nasmehnem se in začnem se umikati. Vedno bližje je. Začnem teči po visokem snegu in on za mano. Skoraj me ujame in jaz se ustavim. Zasujeva se drug z drugim.. smeh.. ležanje.. nikamor se ne mudi.)

Heh.. včerajšna zabava. Je bila pa res nekaj posebna. Tako posebna kot še nikoli. Čutila sem kako udarja glasba.. bobni.. plesala pa sem manj kot zadnjič na drugi. Sploh nisem plesala! Gledala sem srečne obraze s kartami kako so se prerivali v spodnje nadstropje, ki mi je bilo tako neznano. Zamujala sem zabavo leta! Vsi so bili tam, večina tistih ki sem si jih želela videt. Ampak ne.. gospod močni je pravil: "Malo še počakajte punce. Še pol ure." Pa tako lepo smo gledale. Čutila sem da nas hoče spustit. Tako prijazen je bil, tako razumevajoč. Ves čas nas je hotel spustiti, vendar zaradi nekaterih ni mogel. Potem so se začeli drugi pritoževat in še ugotovili so ponarejene karte, ki so jih imeli eni pametni za razliko od nas =). Pol več ni bil milosten. Rekel je samo da ne bo šlo. Ob tem mu je bilo kar malo žal. Rekel je samo zaradi drugih. Niti v oči ni mogel pogledat, saj je prej tako obljubljal. Zavedla sem se da nič ne bo. Čeprav sem v sebi še vedno upala in celo verjela da bom prišla noter. Tudi ko sem bila na poti domov je še vedno ostajalo upanje, da bo, ki ima karte poklical.. pa me ni. Pa tako sem bila že prepričana. Bila sem nad zabavo.. pod seboj sem čutila tisto glasbo. Sovražila sem ta občutek. Še sedaj ga, ko se spomnim. Občutek nedosežene želje.

Še sedaj ne moram verjet glede Bara II. Ko sem slišala kaj se je zgodilo včeraj na plus in minus sestanku in kako zahrbtno so se znebili edinega pametnega tekmovalca, sem se dokončno prepričala da je ta letošnji bar za nič. Kar izmislijo si nekakšna svoja pravila, ki so enostavno neumna in z njimi ne dosežejo nič dobrega, ampak le to da izgubljajo gledalce in goste. Pojma nimajo kako se snema pravi resničnostni šov. Sicer pa se ne obremenjujem preveč. Nikoli nisem glasovala za tekmovalce, četudi so bili kateri moji favoriti, saj od tega tako ali tako nimaš nič. In upam da so to sedaj ugotovili tudi drugi, katerih favorit je tudi bil Klemen. Mislim da so s temi dejanji sprožili velik plaz pritožb in upam da bodo popravili svoje napake.

http://www2.arnes.si/~mlisja5/bar/bojkot.htm - nekaj o tem in s čemer se zelo strinjam.

Moje črne misli glede bara prežene misel na zabavo od prve gimnazije :), ki bo danes v Trustu. Vsaj nekaj dobrega. Glede na lansko zabavo predvidevam da bo fajn kot takrat, razen enega neljubega dogodka, ki pa se letos gotovo ne bo ponovil :). Čeprav se mi sedaj ob misli na zabavo ne ljubi preveč, vendar se bom skoraj zagotovo prikazala tam. In celo plesala bom ;).

Eno uro sem stala na prijetnem dežu in čakala da se prikaže gospod v belem ogrinjalu z vijoličnim trakom. Na začetku je bilo še zanimivo, ko sem prižigala tistih sto svečk in jih sredi največjega naliva postavljala na bele kamenčke, ki so se lepo svetlikali. Ko je to minilo sem se zavedala kako čas počasi mineva. Ozirala sem se okoli po znanih obrazih. Nič posebnega. Gospod z zborčkom se prikaže po skoraj eni uri. Končno! Nikamor se mu ni mudilo.. in res sem mislila da nikoli ne bo konec. Ko je bilo in sem prišla domov sem ugotovila da bi bilo še bolje tam ostati, ker se šele sedaj nisem imela kam dati. Sploh ne vem kaj sem počela. Večino časa sem razmišljala in se ubadala z vsemi tistimi vprašanji.
Brala sem nek članek o blogu in mislim da se kar držim pravil, ki so navedena tam. Vsako sekundo vsakega dne nastane nekje nov blog. Čakam sekundo ko bo nastal tvoj :).. no.. saj ni težko.

Čakam na Monka :*..

Hej! Nazaj sem. No.. sem bila že včeraj, ampak zdaj končno spet pišem. Pa saj nisem vsega tega preveč pogrešala, ampak baje sem imela krizo v nedeljo že =). Sem pa preživela. Tolažila sem se z igranjem sintisajzra (zadnji dan celčas =)) in vse razveseljevala s svojo glasbo. Mislim da jim je bilo zelo všeč, čeprav same niso bile tega mnenja. In niso hotele celčas poslušat Cuando me miras asi (CD).
Torej.. bom kar po dnevih opisala:
Nedelja
Če se dobro spomnim smo nekaj telovadile (posebej N, ki je ves čas vadila špago), seveda smo mogle pogrevat pogovore o čagi.. večinoma je bilo govora o tem in o prisotnih osebah; zgubila sem v vseh razparčijih (boljši prostor za spanje, za kopalnico..) =),.. Pekle smo si palačinke. Seveda sem imela jaz najlepšo =) in tega nista hoteli priznati (tisto z oljem izpustimo). Lu je postajala vedno bolj zaspana. Mislim da je tako zaspane še nisem vidla. Me niti ni preveč motilo =). Neverjetno ampak zaspale smo že ob 00:00. In jaz sem imela na koncu še največ energije.
Ponedeljek
Zgodaj (9.30) smo vstale in gledale tv. Kasneje smo šle na sprehod s Kasijem. Zelo sma se ujela pa še tako lep je =). In tako prijetno je bilo z njim teči po travniku. Kasneje smo s sprehodom nadaljevale same. Ugotovile smo da bi lahko posnele grozljivko, ampak nimamo kamermana. Le da bi me igrale izven grozljivih hiš, čeprav bi bile vključene.. no to bi že nekak skombinirale =).
Ena prijateljica se nam je pridružila po kosilu. Končno vse štiri-nelm. N cel dan vadi špago, jaz igram sintisajzer. Pogovori.. pogovori.. In tv. Gospodinj ne bi zamudila pa četudi sem na obisku =) in potem še bar ter otok. Torej popoln ponedeljkov večer pred tv.
Odkrile smo lego kocke =). Malo smo jih gledale, se jih dotikale in bile so tako lepe.. prijetne, tako so se ulegale druga v drugo. Mislim da se mi je mešalo (pomankanje msna) :).
Glede nespanja pa spet ni padel rekord. Ob 2:00 je bilo vse tiho. Z Lu malce nadaljujema do 2:20. In naslednje kar se spomnim je bil tv zjutraj-
Torek
Kaj pa je msn? In kaj pomeni blog? Mislim da nisem več vedela. Samo še moje igranje sintisajzra, prebiranje revij, Kasi :), celodnevno pripravljanje na večeren izhod..
Kino: kar fajn film :) sploh igralci (edino za to se je splačalo gledat), pitje frapeja.. Na žalost samo, da se moj scenarij ni zgodil :).

Danes
Vstanem in se takoj spomnim kaj je msn in kaj blog :)
Gremo na grobove..


(Preveč pijateljic ima.. pa saj to ne bi bilo tako moteče, če ne bi vedela, da je vsaki tako zelo naklonjen. Še dobro da imava skupno prijateljico.. Aunque tú me miras asi, sé que a ti yo no puedo amar!-upam samo da ni prepozno))

Dva dni brez svojega msna, brez bloga, brez spanja =), brez pilatesa, brez svojega mucka,.. ampak se bom pa lahko igrala komandose, človek ne jezi se zgodaj zjutraj =) in imela psa in veliko jedla (brez slabe vesti recimo),.. Ja fajn bo. Sploh sedaj, ko sem se znebila tiste misli in ko vem da sem narobe sklepala. Vse je spet lepo..

Cuando me miras asi perdido estoy.. cuando me miras asi contigo voy.. y se que a aqui es mi lugar y se que a ti yo quiero amar.. cel dan mi gre ta pesem po glavi. Pa še tako res je =). Tako posebno gleda..


(Pogrešajte me =))

Sobota zvečer in jaz pišem blog. Prav žalostno.. ampak nimam kaj za počet in včeraj sem imela dovolj zabave recimo. Prej sem razmišljala da bi šla mogoče v kino, ampak se nisem z nikomer dogovorila. In ker nisem nikoli sama sedela v kinu in predvidevam da je dolgočasno nisem šla.
Samo za eno uro sem pozabila danes na tisto, (drugeče je blo ves čas prisotno v mojih mislih) ko sem bla na vadbi in ves čas poslušala: "Stisnite rito.. Tako ja rita gre lepo nazaaj.. še nazaj. Začutite rito. Spet stisnite rito." Komaj sem se skoncentrirala in zadrževala smeh =). Drugače pa je bilo kar fajn. Deset minut preden bi morala biti tam sem se sploh spomnila da moram iti. Malce sem pohitela in sem bila celo točna.

Bi bilo fajn da bi šla spat, ker jutri dvomim da bom kaj spala glede na to da bom pri Lu in ona nikomur ne dovoli spati. Mogoče bo spet želela igrati človek ne jezi se, zjutraj po celi prebedeni noči :). Če bom imela srečo kot zadnjič bom prej zaspala preden me bodo začele mučit. Saj drugače je fajn, ampak Lu ima neizmerno veliko energije =) (je imam jaz tudi do kakih štirih.. dlje pa res redko).


(Toliko časa razmišljam če bi kliknila osebo na msn, da je več ni ko se odločim da bom. Nesramno =))

Včeraj: Čaga.. na začetku ko smo prišli (21.40) je bilo kot na vseh začetkih. Tako zgodnje. Morala sem se najprej pregladati kdo vse je prisoten (za Njega je bilo tako samoumevno da bo tam, tako da nisem bila niti presenečena). Eni bi lahko kar ostali doma, ampak v večini sem bila zadovoljna. Cela gruča nas je morala iskati stole, da smo lahko sedli skupaj. In kasneje smo se spravili "plesat". Glasba mi ni bila preveč všeč, ampak bolj vse drugo. Ko bi ostalo tako bi bilo super. Če ne bi zavračala nečesa kar si želim. To mi je pokvarilo pol še naslednji dve uri. Kot da mi ni bilo že tako žal so mi vsi še očitali. Vse je bilo tako brezpomensko.
Začelo se je že praznit in od naše "gruče" smo ostale samo še tri. Zabaval nas je nekoliko okajen sošolec. Vsaj nekaj =). Ugasnili so glasbo in zavedle smo se da je čas za odhod.

Danes: Budna sem še ob devetih in ne moram več spati. Od vseh misli, ki mi rojijo po glavi. Sedaj se vsega zavedam še bolj.
Končno počitnice, ki sem jih čakala in sedaj ne vem kaj bi počela..

min*

Zdaj pa en teden same fajn stvari. Najprej čaga danes, čeprav sem tako utrujena od nakupovanja (kupla sem si tak lepo... =) res je lepo in tak lepe barve in.. saj bom mela danes na čagi, ampak dvomim da bo kdo videl =P), od šole in vsega, da bi najraje zaspala in prespala vse. Pa ne bom. Ne smem. Ker bo fajn.

(Spet sem videla Njega.. ampak zdel se mi je samo on z malim o. Čisto nepomemben. Brezvezen. Konec je sem pomislila. Končno. Osvobojena sem tega občutka, ki me je že dušil. Zadovoljno sem šla mimo. Brez oziranja. Poponoma brez misli.
(nakupovanje =))
Odhajanje domov.. spet on. Naklučje? Igra se z žogo :) (nekaj podobnega košarki). To tudi počne? Morala sem se zasmejati, saj si ga takšnega nisem predstavljala. Vrže svoje črne lase iz obraza in se zagleda nekam v bližino mene. Ne prosim... ne že spet.. ampak ja spet je On)

Danes sem bila stara med devet in deset nekje. Tudi to je kdaj fajn =). Pol ugotoviš kaj te resnično veseli.. mene recimo postati komandos skupaj z lu, saj delo v paru naravnost obvladama. Ona ustreli kot ji ukažem in izza vogala se prikaže presenečen fazo. Ziher je bil presenečen ko jo je zagledal kako meri vanj s "pištolo" =) jaz sem na srečo prej umaknila roke in tega položaja. Smeh me je skoraj zadušil. In ne samo mene.. Lepo ja. Pa balet resnično obvladamo =).

Moj vrat je končno dobil darilo, ki si ga je že dolgo želel. Tako je lep in tako diši in tako lepe barve je.

Končno je dan mojega pilatesa. Pogrešala sem ga že.. pilates seveda =).


(Čaga.. počitnice.. spanje dva dni pri lu in z lmn =).. torek: halloween. Ko pride vse to bo lepo. In če bi bil tukaj vmes kje še On bi bilo še lepše.)

Ne maram slabega vremena! Pa ne, da bi me malce dežja motilo. Ampak mi grozno pokvari razpoloženje. Redkokdaj sem res slabe volje in danes sem je imela na pretek. Sama sebi sem bila nevzdržna. V kantini sem čakala na malico pol metra vstran, da so se le lahko drugi prerinili pred mano in sem imela vsaj razlog biti slabo, da za vrsto pri predajanju računa niti ne pišem; pri urah nisem pisala skoraj nič; med odmori sem večino časa sedela in pogovoru nisem niti sledila; govorila sem samo v primeru da so to iz mene res izsilili z vprašanji... Grozno! Ko je konec pouka se po čudežu počutim bolše.
Potem se je zgodilo nekaj res neprijetnega.. za kar sem še sedaj zelo užaljena. Ampak je že boljše. Zanimivo kak ti lahko ena taka drobna stvar izboljša celodnevno razpoloženje =).

Običajen obisk: Sem v sobici, mislim da je bela, ki se vsaj meni niti ne zdi tako neprijetna. Pričaka me gospa z lepim belim plaščem in upam da čistimi rokavicami. Zraven nje je vsa barvna po obrazu druga gospa, ki me je prav tako sprejela z "veselim" nasmeškom. Jaz se kar brez povabila zleknem na mehak stolček. Gospa z plaščem mi je neko čudno luč usmeri naravnost v oči. Moram pomežikniti nekajkrat da se navadim. Razmišljam kako dolgo bom morala gledati v to reč. Zelo nekulturno me zključita iz pogovora in se pogovarjata o meni čisto neznanih ljudeh in stvareh. Medtem ko se smejita jaz ne moram niti premakniti ust. Saj me gospa z rokavicami pridno polni z vato in drugimi pripomočki. Med tem večino časa sploh ne gleda mene ampak se čudno smehlja nečemu za mano. Se ne oziram. Ves čas se sprašujem kam le daje toliko vate, če pa naj bi imela mala usta? Zato pa hodim že toliko let k eni drugi prijetni gospe. Pa saj ni važno. Čutim da postajam lačna.. ampak zakaj? Če sem pa poskrbela da se mi ne bi spet to zgodilo, ravno v tem času. Bom pač malo potrpela. Konec je.. iz mene izvleče tisto čudno pripravo ki me je ves čas jedla. Malce omotično se odpravim iz sobice. Zunaj je prazna čakalnica. Čudno? Niti ne.

Današnji obisk: Malce več ljudi v čakalnici. Je to dobro? Mi je vseeno. Čakam.. čakam, da se barvna gospa prikaže. Nič. Če ne pride ona k meni pa grem jaz k njej. Vstopim. Prijetna sobica se mi zdi malce prazna. Zagledam gospo, ki kaže na list (bil je listek) na vratih. Preberem. Gospa je bolana?! Pa nič, če ne ceni mojega truda da sem prišla. Dam nek kartonček gospe, ki mi nanj nakraca nekaj nerazumljivega. Tudi prav.


Danes sem mislim da prvič po nekaj letih hodla v trenirki po naših ulicah kar 3 minute (po svetlem)! Eni bi rekli: Emina ti?! Ja jaz =). Se mi samo zdi ali me res noben ni gledal čudno? Razen enega, ki pa ni vreden omembe. Postala sem manj fina in se ne oziram več na to kaj si mislijo drugi. To je pohvalno =).



(Če bi jutri bil konec sveta bi se peljala in peljala.. potem bi izstopila in ga poiskala.. Ko bi ga našla bi naredila tisto.. =))

ALONSO <3!! :). Moram priznat da se mi je Schumacher kar malo zasmilil. Že za tisto na začetku. Na koncu sem si celo želela da bi bil vsaj tretji in bi stal na stopničkah. Ampak Alonso :).. sploh oni jok na koncu, če je bil jok, je blo tak lepo. Res. Pravi Španec =).
Druga pa ni blo nič tak lepega danes. Učila sem se.. in to fiziko. Zravn sem poslušala muziko. Torej veliko znam =). Bolj sem razmišljala o tem kak bi blo fajn met kakega inštruktorja (spet). Pa ne da se sama ne bi mogla naučit, ker nimamo tako težke snovi sedaj. Ampak vseeno.
Pa ugotovila sem, da bi blo praktično da bi se začela učit nemški jezik. Potem bi vsaj vedla večino tistega kar me zanima =). Ampak zdi se mi da se ne splača trudit oz mučit zaradi tega, da bi si znala prevest tisti en stavek dnevno. No tengo volición.. No tengo volición para nada.

min*

(In oprosti) (Prosim!)

Nimam kaj počet pa pišem.. spet. Jutri so volitve in tudi če bi imela volilno pravico dvomim da bi koga sploh volila. No bi ker se volilna pravica sliši tak odraslo =), ampak to bi bil pa tudi edini razlog. Če zmaga Pivec, bo Maribor prodan. Če zmaga Kangler, bo mislil da je še bolj pomemben, kot že misli. Za Soviča vsaj vemo kaj lahko pričakujemo, torej nič. Če zmaga Auer se preselim v Ljubljano :). Saj je bil vredu do tistega zapora, sedaj pa ga ne cenim več. Drugih pa ne poznam dobro. Izvedela sem, da župan nima ravno velike besede pri odločitvah, tako da sploh ni važno kdo je. Samo da ni Pivec :).

Jutri je tudi F1. Zadnja dirka sezone (VN Brazilije). Ponavadi spremljam le rezultate, ampak to dirko pa si bom z veseljem ogledala v celoti. Še zadnjič spremljati Schumacherja z mislijo da je to njegova zadnja dirka, je nekaj najlepšega =). In če zmaga Alonso še toliko lepše. Končno bi videl da ni nepremagljiv in da so tudi veliko boljši dirkači od njega! Ampak po eni strani bi bilo lepše še dalje gledati kako se najde kdo, ki ga premaguje. Saj vseeno.. vse ima svoj razlog.
Bomo vidli.

min**

(končno se je smetišnica spomnila na čarovnico.. pogrešala sem jo)

Kostanjev piknik.. pojedla sem dva kostanja, bilo mi je malo slabo, ni bilo prisotnih oseb za katere sem upala da bodo, zmanjkalo je čaja, v večini časa se nisem imela kam dat.. Torej je bilo proti mojim pričakovanjem. Na žalost. Ampak moram priznat, da ni bilo tako slabo. Sploh oni plesni del je bil zanimiv in ne zato ker bi mi bilo zabavno gledati starejše plesne pare, bilo je zanimivo vse okoli njih, pa saj ni važno. Ampak tisti pogledi.. eh nič :).
Po pikniku smo šle k niki, kjer smo spet jedle =). Ne saj nismo. Malo smo ble na netu.. Potem sma z nikinima kolesoma spremljali lu do postaje. Večkrat sem se skoraj zaletela v koga ali v kaj, ne da bi bila pijana in ne da bi bila slabovidna, preprosto zavore ne delujejo čisto pravilno. Ampak sem preživela =). Na srečo!

Ravno sem razmišljala, da se ŽNET že dolgo ni dobil. Predolgo! Pogrešam nas. Bluzenje, "kreganje", smejanje, predvsem naše plese, pomembne pogovore... Saj še samo en teden in žnet bo spet skupaj =).

min*

Jutro! Končno je pogled skozi okno lep. Vse je tako svetlo in zgleda prav toplo, skoraj tako kot poleti in spet me preplavijo spomini na ta čas. Smo že pri koncu oktobra in še vedno nisem čisto prebolela da je konec počitnic. Sicer nas še samo en teden loči od novih, ampak to je drugače. Upam samo da se bo vsaj vreme ohranilo.
Danes je dan, ko se bo na II. gimnaziji ("moja šola" =)) odvijal kostanjev piknik. Dolgo se že veselim tega dogodka, predvsem ker upam da bodo prisotne osebe, ki bi si jih želela videt. Teh je kar nekaj. In nasplošno so mi všeč takšna druženja. Bolj se sicer veselim naslednjega petka in čage na drugi, ampak o tem bo še več govora prihodnji teden, ko bo to še moja edina tolažba =). Piknik se uradno začne že čez dve uri, kdaj se za mene še ne vem..
uživajte! min*

Uau! Moj prvi blog. Oz drugi če sem čisto iskrena. Enkrat sem enega po pomoti naredila pa sem raje zbrisala (ali kaj, ne vem.. vglavnem ne uporabljam ga). Takrat še nisem vedla kak kul je to (pisanje bloga) :).
Torej. Zakaj čarovnica? Vvitch je nastala že dolgo nazaj (pred 16,5 leti natančno) tako pa se je poimenovala nekaj let nazaj, ko si je dopisovala s sirom :). Tako da sta spet povezana. Ampak ona si več ne želi te povezave od danes naprej (ali pač?).
Sir bi jedla :). Ampak je že prepozno. Nesmem bit več lačna.

Kaj moram vbistvu prvič napisat? Lahko bi pisala dolge romane o sebi, ali bi pisala o svojem razmišljanju, o dogodkih v zadnjih dneh.. in ker se mi ne da preveč in dvomim da bo to bralo veliko ljudi, bom kar zase zadržala :).
Ali pa bom povedala samo kaj mam rada. Ja to bi rada povedla če bom mogoče kdaj pozabila =). Torej.. na prvem mestu so žnet in ntlem, potem moje 3 živalce, dobro no tudi svojega mlajšega brata mam rada (to je samo v primeru če bo kdaj bral :P), obožujem msn ter s tem pogovore z določenimi osebami (eno osebo še posebej) in zvok novega smsa na telefonu =), rada imam svojo omarico v šoli (ki bi bila gotovo miss omaric, če si se na to tekmovanje, ki sedaj poteka prijavila :)), omega-3 (dela lepe nohte), knjige in branje, španski jezik in vse kar je povezano z njim,.. preveč je vsega in bom zato raje kar končala :). Rada imam tudi sebe, tako rada da si bom sedaj privoščila sladko spanje =) (ju3 pa na kostanjev piknik)

pa lahko noč in ls :)

min

(rada bi da smetišnica poje metlo)